Predavanje v Kropi

V Kovaškem muzeju v Kropi je bilo v četrtek, 4.7., v okviru praznovanj ob kovaškem šmarnu zanimivo predavanje Saše Roškar, konservatorke kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Republike Slovenije ob 60. obletnici razglasitve Krope za kulturni spopmenik. Ker mineva tudi 60 let od odkritja tehniškega spomenika Slovenska peč, je bil predstavljen tudi kratek nemi i film Stara železarska peč v Dnu nad Kropo režiserja Metoda Badjure iz leta 1953, ki ga hrani Arhiv Republike Slovenije v Ljubljani.

Roškarjeva je opozorila na 100. obletnico spomenipkovarstvene službe v Sloveniji in na večno nasprotje pri varovanju dediščine, ko se je potrebno uglasiti med zgodovinskimi in dokumentarnimi vrednostmi objektov ter njihovo uporabnostjo v sodobnem času. Leta 1913 je umetnostni zgodovinar, dr. France Stele postal prvi deželni konservator za Kranjsko, po razpadu Avstro-Ogrske pa vodja spomeniškega urada za Slovenijo. Leta 1930 je obiskal tudi Kropo in o tem zapustil zapis. Po drugi svetovni vojni je cesta na Jamnik zahtevala temeljit poseg v prostor, ob tem pa je bila leta 1953 odkrita najstarejša talilna peč za železo pri nas, Slovenska peč. Zaradi nje je bila preprojektirana cesta, kar, je poudarila predavateljica, danes gotovo ne bi bilo mogoče. K uveljavitvi kroparske naselbinske in stanovanjske dediščine je veliko pripomogel tudi direktor takratnega Tehniškega muzeja Slovenije, Franjo Baš. V študiji Iz zgodovine hiše v Kropi je izpostavil izredno vrednost fužinaskih hiš, ki od novega veka dalje niso doživele bistvenih sprememb, ne na zunaj ne v notranjosti, zavzemal se je tudi za varovanje tehniške dediščine. Leta 1952 je bil v Kropi ustanovljen Kovaški muzej, ki je bil nepogrešljivi sogovornik s spomeniškovarstveno službo glede stavbne dediščine. Njegov tesen sodelavec je bil umetniški kovač Joža Bertoncelj in še nekateri strokovnjaki in zavzeti krajani, ki so prispevali k temu, da je bila najprej Kropa 1953 z odlokom razglašena za prvo spomeniško zavarovano naselje v Sloveniji, leta 1954 pa še Slovenska peč za prvi tehniški arheološki spomenik državnega pomena v Sloveniji. Od 1962 je za Kropo v omejenem območju pristojna spomeniškovarstvena služba iz Kranja, pod vodstvom dr. Ivana Sedeja pa je bila v široki akciji za celotno naselje v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja izdelana obsežna topografska raziskava. Po vodni ujmi 2007 je bila v Kropi izvedena velika sanacija. Ob zaključku predavanja Roškarjeva ni pozabila poudariti, da je Občina Radovljica v zadnjih letih razglasila za spomenike lokalnega pomena veliko objektov, več kot marsikatera v Sloveniji. Razprava je nazadnje pustila vtis, da bi se Kropa, če ne bi bilo nekaterih izstopajočih stavbnih tujkov, med katerimi prednjači vpadljiv objekt zdajšnje Tovarne Novi Plamen, morda lahko celo potegovala za status svetovne UNESCO-ve dediščine.