Pot je bila zanimiva, saj smo lahko uživali v pogledih na pokrajino, ki se je že odevala v jesenske barve. Pogled se nam je večkrat ustavil tudi na visokih gorah, ki so bile na vrhu že obdane z belino. Občudovali smo lahko Prisojnik, Stenar, Škrlatico in še druge vršace.

Ko smo prispeli na preval Vratca, se nam je odprl pogled na ostenje Mojstrovke. Od prevala smo rabili še nekaj minut do vrha Slemenove špice.

Na vrhu se nam je odprl čudovit pogled na Jalovec, Ponce, dolino Tamar in Karavanke. Uživali smo v prekrasnem vremenu in čudovitih razgledih.

Po fotografiranju smo se spustili nekaj metrov nižje, kjer so bila včasih jezerca, ki pa so presahnila.

Tu smo se ustavili za dlje časa, saj se nam ni nikamor mudilo in prav prijetno je bilo sedeti in uživati v naravi.

A ker nas je v dolini čakal kombi, smo se morali vseeno počasi napotiti nazaj.  V začetku smo hodili po gozdni stezi. Nižje proti dolini smo prispeli v grapo, ki je bila precej strma. Pri hoji smo morali biti zelo previdni, ker je bilo zelo strmo, kamenje pa je bilo mokro in spolzko. Kljub temu smo srečno prispeli v dolino, kjer smo lahko občudovali manjše slapove. Do koče v Tamarju smo potrebovali še nekaj minut.

Na koči smo se okrepčali in odžejali. Po počitku pa nas je čakala še dobra ura hoje do Planice, kjer nas je čakal prevoz.

Srečno smo prispeli domov, polni lepih vtisov.

Vodnik: Peter Zupanc