V lanskem požaru na Krasu je gorel pretežno gozd, pa tudi travišča in polja sivke. Požar se je ob izjemnem trudu gasilcev stanovanjskim in gospodarskim objektom le približal. Zemljišča, ki so bila že prizadeta v požarih v zadnjih 20. letih in so preteklo poletje ponovno gorela, nimajo več prsti, pravijo domačini. Zaradi posegov ob gašenju je pokrajina z uničenimi kolovozi in suhimi zidovi ponekod dobesedno neprepoznavna. Požari so pogosta naravna nesreča in po svetu so se na njih prilagodili s sonaravnimi pristopi, in sicer tako, da okrepijo ekosisteme in tako omogočijo oživitev prsti.

V okviru projekta EIP (Evropska inovativna partnerstva) - INOVATIVNI PROTIPOŽARNI MODEL CELOSTNE REVITALIZACIJE KMETIJ (Projekt sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, Evropa investira v podeželje) v katerem sodeluje 11 kmetij in 4 strokovni partnerji med njimi je z območja v požaru prizadetega Krasa vključen Javni zavod Miren Kras ter Zeliščna kmetija Rogelja, Kmetija Carstica in Kmetija Francetovi.

Izveden bo model celostne revitalizacije in protipožarne zaščite kmetijskih in gozdnih površin, z uporabo ekosistemskih storitev na Krasu in drugod, ki bo na osnovi geomantijske strokovne podlage definiral revitalizacijske in vzdrževalne ter protipožarne ukrepe, ki bo temeljil na energijskih in materialnih osnovah prostora.

Model temelji na geomantijski analizi, ki bo pokazala potenciale na območju posamezne kmetije kjer je za zagotovitev vitalnosti kmetij potrebno naravi pomagati z modro-zeleno infrastrukturo, ki zajema tako obnovo biocenoz kot pomoč prsti za hitrejšo revitalizacijo z ekoremediacijskimi metodami.

Geomantija je celostna ekologija in energijska geografija. Kot poglobljeno zemljemerstvo se posveča geobiološkim analizam kakovosti zemljišč, pregledom zdravja bivanja, geomantijskim študijam strokovnih podlag za občine in projekte, ekološkemu varovanju okolja, prostorskemu načrtovanju, raziskavam duhovnih počel pokrajine, odkrivanju zdravilnih območij biopolja Zemlje, oblikovanju trajnostnih turističnih programov, reševanju bivalnih bolezni in holističnemu svetovanju.

Delovanje kmetije kot celote je odvisno od uspešnosti delovanja posameznih njenih delov, torej ekosistemov (naravnih, pol-naravnih, spremenjenih od človeka), kot tudi od uspešnosti povezovanja med temi ekosistemi, kar ustvarja vitalnost kmetije. Bolj kot je kmetija vitalna, lažje se bo spopadla s posledicami požara in hitreje si bo opomogla po požaru.

Kmetijsko gospodarstvo je le del kompleksnega sistema, zato smo se odločili za uporabo koncepta, ki podpira celosten pristop k iskanju rešitev. Tako bodo v obravnavo vključeni različni ekosistemi (npr. gozd, travnik, pašnik, vodne ekosisteme), ki sestavljajo kmetijo in analizirani, kako lahko preko storitev (koristi) teh ekosistemov prispevajo k večji vitalnosti kmetije kot celote.

Z večanjem vitalnosti kmetij se bo povečala požarna varnost in hitreje revitalizirala kmetijska in gozdna površina po požaru. Pri tem bodo posebno pozornost namenili uravnalnim storitvam (npr. zadrževanje vode v tleh, povečanje rodovitnosti tal, povečanje biodiverzitete) in kulturnih storitev (npr. nematerialnim koristim, kot je kulturna dediščina, trajnostni turizem) ekosistemov, ki jih “tradicionalni” modeli zaščite pred požari ali revitalizacije po požarih praviloma ne vključujejo ali pa le v manjši meri.

Kulturno krajino Krasa sestavljajo naravne in grajene prvine, mozaična urejenost zemljišč z izmenjavo kmetijskih in gozdnih površin s kolovozi, suhimi zidovi in drugimi elementi, ki dajejo značilno prepoznavnost in identiteto pokrajine. Pospešeno zaraščanje zaradi opuščanja kmetijskih dejavnosti prinaša degradacijo kulturne krajine in manjšanje odpornosti na širjenje požarov.

Ohranjanje okolja je vse večji izziv razvoja in spopadanja z podnebnimi spremembami. Kras je še posebej občutljivo in z različnih vidikov pomembno območje. Čezmejni geopark Kras-Carso, ki je v pripravi, nosi zavezo k zagotavljanju učinkovitejšega varstva virov in trajnostnega razvoja ob krepitvi konkurenčnosti. Poleg tega sta destinaciji »Kras in Brkini« ter »Miren Kras« med 20 destinacijami v Sloveniji, ki se ponašajo z zlatim znakom Slovenia Green Destination, ki predstavlja trud v smeri zelenega in trajnostnega razvoja.

Na kmetijah na Krasu se zavedajo potencialov, ki jih ob osnovni kmetijski dejavnosti, pomeni v letih pridobljeno znanje in izkušnje ter ohranjena naravna in kulturna dediščina v smeri razvoja dopolnilnih in drugih dejavnosti na kmetijah z izobraževalnimi, rekreativnimi in turističnimi vsebinami. Še kako pomembna osnova za obstoj in razvoj kmetij je tako tudi ohranjena kulturna krajina. Kar v sanaciji pomeni celostno revitalizacijo kmetij, ki temelji na ekosistemskih storitvah, ki ji prepozna geomantija.

Povzetek iz prispevka:
Za projekt Inovativni protipožarni model celostne revitalizacije kmetij EIP
Karin Lavin, Robi Lavin in Ana Vovk