Šele deveti dan boja z nepričakovanimi zaporednimi vžigi na območju velikem preko 6.000 hektarjev, se je ob štirih zjutraj »zgodil čudež«. Mimo napovedi vremenoslovcev, ki so prvi obisk dežnih kapljic napovedali za torek, 26.7., se je nebo odločilo izmučenim ekipam reševalcev ponuditi trenutek odmora.

Dežja ni bilo veliko a ravno dovolj, da je nedelja omogočila prepotreben počitek večini izmučenih reševalcev, gasilcev, vojakov, policistov, gozdarjev, predstavnikom Civilne zaščite, prostovoljcem in domačinom, ki v neprespanih nočeh ves čas trepetajo za svoje domove, njive in vrtove.

Hvala, da ste, hvala iz srca, srečno!

To so samo nekateri od številnih izobešenih izpovedi hvaležnosti občanov, ki se vsak dan znova čudijo hrabrosti in požrtvovalnosti gasilcev iz vse Slovenije, vojakov, policistov, gozdarjev, zdravstvenega osebja in prostovoljcev, fantov in deklet, ki se v tem vročem poletju in za človeški organizem nevzdržnih okoliščinah brezkompromisno in do zadnjega atoma moči borijo z ognjenimi zublji.

Visoke temperature, huda suša in veter so ves čas prisotni spremljevalci in spodbujevalci tragičnega dogajanja na Krasu. A prav takšne okoliščine vedno znova pokažejo koliko srčnosti premoremo Slovenci. Izjemna solidarnost in nesebična pomoč posameznikov in organiziranih skupin je na trenutke povzročila celo zaplete pri prevzemanju, razvozu in delitvi donirane hrane in pijače, ki je dopolnila zagotovljene zaloge Civilne zaščite.

Vsak tekoči kilometer transportnih poti, po katerih 24 ur brzijo gasilske cisterne ter vojaška in reševalna vozila, so občani uporabili za pisne zahvale in spodbude pogumnim reševalcem, ki tudi v nedeljo nimajo predaha. Čez celotno ogroženo območje so namreč ves čas postavljene požarne straže, ki bodo še več dni po zaključku požara in preklicani nevarnosti, opazovale in varovale teren pred morebitnimi ponovnimi vžigi. Na najbolj ogroženih predelih in ob požarnih poteh se ob pomoči prostovoljcev, izkušenih za rokovanje z motornimi žagami, izvajajo sečnje.

Pomoč Evrope

V eni največjih požarnih reševalnih akcij v zadnjih 30-ih letih so se v boju z ognjem na Krasu, slovenskim vrstam reševalcev pridružili kolegi iz Hrvaške, Italije, Avstrije, Srbije, Slovaške, Madžarske in Romunije.

V najtežjih trenutkih so bili v zraku Canadair, 12 helikopterjev, vojaško letalo Pilatus PC-6 in transportno letalo C130 Hercules za logistično podporo, poleg zračnih sil je bil na terenu prisoten policijski top in preko 1.400 gasilcev iz vse Slovenije, ki so se izmenično soočali s požarom v nemogočih pogojih, temperatura v senci je velikokrat presegla 38 stopinj, kakšno je bilo delo ob zubljih v zaščitnih oblekah je nemogoče ubesediti.

Poleg izrednega dela terencev lahko z gotovostjo trdimo, da je bilo v boju z ognjem glavno delo opravljeno iz zraka. Brez izjemnih pilotov in odličnega suporta gasilcev, ki so neumorno polnili bazene za zajemanje vode, se zgodba do nedelje, ob zgolj nekaj kapljic dežja, ne bi umirila. Še vedno sta na Brniškem letališču v pripravljenosti na intervencijo dve romunski letali Spartan C-27.

Tokratna izkušnja je prispevala k pospešenemu sprejemu ukrepov vlade za povečanje varnosti pred podobnimi nesrečami v prihodnje. Napovedane so investicije v posodobitev namenskih zračnih sil, slednje naj bi se v prihodnje kombinirale z novo floto canadairjev, za katere je pred kratkim oddala naročilo Evropska unija in bodo namenjeni prioritetno reševalnim akcijam v državah članicah EU. Posodobitev opreme iz donacij pa si obeta tudi Gasilska zveza Slovenije.

Civilna zaščita občine Miren-Kostanjevica ob pomoči prostovoljcev uspešno obvladuje velik logistični zalogaj

Če si naziv HEROJI zaslužijo junaki v prvih požarnih linijah, zagotovo nekaj podobnega velja tudi za predstavnike CZ občine Miren-Kostanjevica z vodjo Dejanom Bizjakom na čelu. Locirani na prireditvenem prostoru v Opatjem selu ob pomoči prostovoljcev, med katerimi so tudi občinska društva (Žbrince, TD Cerje) ves čas akcije predano skrbijo za pravočasno pripravo in dostavo hrane in pijače ter moralno podporo reševalnemu osebju.

Nepredvidljive okoliščine, ki vse dni narekujejo hitro spreminjanje števila reševalcev na terenu, terjajo izjemno prilagodljivost, dobro organizacijo in učinkovitost servisa, da najbolj izpostavljeni ohranjajo moči.

Moralna podpora politikov, Golob zagotovil povečanje varnosti in pomoč pri sanaciji

V najtežjih dneh so občino Miren-Kostanjevica in različna prizorišča požara obiskali številni politiki, med njimi večkrat predsednik RS Borut Pahor in predsednik vlade RS dr. Robert Golob.

V štabu so poleg glavnega koordinatorja reševalnih akcij, poveljnika novogoriške enote poklicnih gasilcev Simona Vendramina in poveljnika Civilne zaščite RS Srečka Šestana, tudi predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije ter nepogrešljiv »glas reševalcev«, Ervin Čurlić. Izmenično štab in teren obiskuje tudi Minister za obrambo Marjan Šarec ter najvišji predstavniki policije in vojske. Štab so obiskali tudi generalna direktorica policije Tatjana Bobnar, Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič, v nedeljo pa tudi Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon.

Predsednik vlade RS, dr. Robert Golob je po nedeljskem delovnem sestanku z župani v požaru neposredno prizadetih in posredno ogroženih občin Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko, Komen in Šempeter-Vrtojba, ki sta se jim je pridružila tudi Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon in direktor Gasilske enote Nova Gorica Aleš Markočič, povedal, da sta največji uspeh akcije reševanja zaščiteno življenje in domovi ljudi. Izpostavil je nalogo vlade, da poleg že obljubljenega nadomestila za prostovoljne gasilce, zagotovi pomoč za sanacijo škode, v nadaljevanju pa nadgradi resurse za preventivno povečanje varnosti ter zagotovi investicije v lastne zračne sile, ki se bodo v prihodnje dopolnjevale s silami EU pri morebitnih podobnih situacijah.

Vidno izčrpan župan občine Miren-Kostanjevica Mauricij Humar, ki že deveti dan brez počitka koordinira sodelovanje »protipožarnega štaba« z lokalnimi silami, je ob zaključku srečanja županov s predsednikom vlade, izrazil zadovoljstvo in zmerno previdnost:

»Ta trenutek izkazana skrb in pozornost politikov in vlade prinašata prepotreben občutek, da nismo sami ter osebju na terenu in občanom tudi veliko moralno podporo. Vendar bomo v nadaljevanju potrebovali tudi konkretna dejanja. Oceni škode bo sledil ovrednoten načrt sanacije in takrat se bo pokazalo koliko resne so namere in obljube.«

Župan tudi ob tej priložnosti ni pozabil izpostaviti vloge občanov in prostovoljcev:

»Zahvala za strpnost in srčnost gre tudi vsem občanom občine Miren-Kostanjevica, ki umirjeno in zbrano spremljate dogajanje, dvigujete moralo reševalnemu osebju in se po najboljših močeh vključujete v različne aktivnosti za obvladovanje nastale situacije.«

Turizem Miren-Kostanjevica pred novo »ero«

Soočenje z dejstvom, da je požar uničil glavno ogrodje turistične ponudbe destinacije Miren Kras, neokrnjeno naravo ene najlepših, najbolj trajnostnih, zelenih in biotsko bogatih območij v Sloveniji, zaščitenih z Naturo 2000, v kateri so se doslej odvijali nosilni produkti: pohodništvo, obisk jam, kolesarjenje, ježa, postavlja na glavo dosedanji koncept razvoja turizma in načina komunikacije ter terja tehten premislek o nadaljnjih korakih. Sledili bodo oceni škode in predstavitvi sanacijskega načrta, ki bo narekoval dinamiko nadaljnjih aktivnosti.

Veliko bolečino ta hip prinaša podoba Parka miru na Cerju z Drevoredom hvaležnosti, ki je zrastel po požaru leta 2019. Skoraj 15.000 na novo pogozdovanih dreves v zaledju je izgubljenih, kot kažejo prve slike, šoka novega ognjenega pogroma sredi hude suše tudi velik del večjih dreves v drevoredu ne bo preživel.   

Nikdar doslej se povojne generacije na tem predelu še nismo soočile s tragedijo takšnega obsega, ki je na trenutke primerljiva z dogajanjem pred dobrimi 108 leti. Kot bi bilo območje Goriškega Krasa prežeto z odtisi neizpete bolečine, ki je še noben požar doslej ni dokončno izničil.

Naj se ta ples smrti dokončno izpoje in zadnji zublji odnesejo ostanke trpljenja, da se tukaj končno lahko začne novo življenje.  

Ariana Besednjak Suhadolnik,
direktorica Turizma Miren-Kostanjevica

Foto: Jasmina Putnik, Matija Ambroželj, Dejan Šuc.