Logo MojaObčina.si

Miren-Kostanjevica

DANES
33°C
18°C
JUTRI
30°C
17°C

NOČ naj ima svojo MOČ

O vplivu nočne zatemnitve na zdravje ljudi in naravno okolje

V poletni številki občinskih „glasov“ je bil objavljen zanimiv članek o pomenu dobrega spanca za zdravje posameznika. Spanec neločljivo povezujemo z nočjo, zato je dobro, da v nadaljevanje omenjenemu prispevku nekaj besed rečemo še o noči. Le-ta je v zadnjih letih začela izgubljati svojo pregovorno moč – noči so postale zaradi t.i. svetlobnega onesnaževanja manj temne tudi v izvenmestnih okoljih. Vidne posledice so v slabši vidljivosti nočnega neba, saj namesto skoraj dva tisočih zvezd vidimo le petsto teh, utrinki in podobni „čarobni“ pojavi pa postajajo preteklost.

A poleg vidnih posledic svetlobnega onesnaževanja, so veliko bolj škodljive našemu zdravju in okolju tiste nevidne posledice, zato je dobro, da tudi nanje opozorimo.

Tema in človekovo zdravje

Razvoj je z razmahom elektrifikacije prinesel svetlobo kot znanilko napredka v najoddaljenejše kotičke našega okolja tudi ponoči, najprej v naše domove in kasneje še v njihovo zunanjost – mesta in tudi vasi - v obliki cestne razsvetljave. A tako kot lahko luči v svojem domu izklopimo, ko jih ne potrebujemo, to v zunanjem okolju ni mogoče. Zato smo se znašli v situaciji, kjer nas umetna svetloba osvetljuje tudi ponoči, pa najsi si tega želimo ali ne. Razlog, zakaj si temo noči ponovno vse bolj želimo, pa so spoznanja o pomenu, ki ga ima spanje v popolnoma temnih prostorih za človekovo zdravje, in so povezana s hormonom melatonin. Le-ta je eden ključnih hormonov za človekovo zdravje, tvori pa se le ponoči in v temi.

In na kaj vpliva melatonin? Melatonin kontrolira dnevni ritem drugih hormonov, spanje, imunski sistem in miselne (kognitivne) funkcije možganov, istočasno pa je tudi pomemben antioksidant. Raziskave, ki so jih v zadnjem času izvajali predvsem v razvitih državah, so pokazale pomembno povezavo med svetlobnim onesnaženjem, motenim človekovim bioritmom in povečanim številom bolnikov, ki so oboleli za nekaterimi vrstami raka, predvsem raka dojk in debelega črevesja. Poleg omenjenega pa svetlobnemu onesnaženju pripisujemo še nekatere druge znake zdravstvenih težav, kot so glavoboli, povišanje stresa in izčrpanosti, razne psihične motnje, depresivna stanja in povišan krvni tlak. Zdravniki opozarjajo, da je delež obolelih večji pri ljudeh, ki so bili neposredno izpostavljeni umetni svetlobi neustreznih svetilk v nočnem času, najbolj ogroženi pa so tisti, ki delajo v nočnih izmenah in so konstantno pod vplivom umetne svetlobe tako podnevi, kot tudi ponoči.

Naravni bioritem, ki je posledica genske informacije človeka, je za zdravje ljudi izjemnega pomena. Svetloba podnevi in tema ponoči pomembno vplivata na pravilno delovanje našega organizma. Če v nočnem času izpostavljamo svoje telo umetni svetlobi, rušimo njegov bioritem in prekinemo tvorbo zaščitnega hormona.

Posebno škodljiva zdravju je bela svetloba, ki jo sevajo številne, tudi pri nas nameščene LED svetilke, saj vsebuje veliko modre in vijolične svetlobe. Le-ta prekine tvorbo hormona melatonina, istočasno pa tudi bistveno bolj, do trikrat bolj kot rumene svetilke, razpršuje svetlobo ter tako svetlobno onesnažuje okolje.

Zmeda in škoda zaradi cestne razsvetljave v naravnem okolju

Škoda, ki jo nepotrebno in pretirano osvetljevanje okolja v nočnem času povzroča ljudem, je še neprimerljivo večja pri živalih in rastlinah v naravnem okolju. Svetlobno onesnaženje pri živalih povzroča izgubo orientacije, posledično pa negativne spremembe v hranjenju, migracijah in razmnoževanju. Tisti, ki jih te posledice prizadenejo, so predvsem nočno aktivne živali, kot so metulji, hrošči, večina žuželk, pa tudi želve.

Žuželke, na primer, svetlobo uličnih svetilk razumejo kot sončni vzhod, kar zanje pomeni spanje. Kasneje, ko sonce res vzide, ne prepoznajo razlike in tako »večno« spijo. Zato se več ne razmnožujejo, niti ne prehranjujejo. Ko jim zmanjka vseh zalog energije, poginejo Gre za začaran krog, iz katerega žuželka ne more.

Umetna svetloba ponoči lahko tudi ptičem povzroči izgubo orientacije - v območju osvetljenega območja se znajdejo »ujeti v past« ter ga ne morejo zapustiti. Posebno so s tem prizadeti ptiči, ki se selijo ponoči. Znotraj osvetljenih območij se zaletavajo drug v drugega ali v druge konstrukcije, mnogi pa umrejo zaradi trčenj v okna. Stalno letenje »v krogu« jih tudi močno izčrpa ter postanejo plen ujed ali poginejo zaradi preutrujenosti in izčrpanosti, zakasnjeno ali pa sploh ne pa tudi letijo v svoja gnezda, kar pa pomeni zelo malo možnosti za preživetje njihovih mladičev.

Žuželke so tudi hrana mnogim vrstam ptic, kot je na primer čuk. Če se bo število žuželk še naprej manjšalo, bo to pomenilo tudi manjši delež hrane za čuke, zato lahko ta zaščitena ptica v prihodnosti postane ogrožena. Podobna težava se pojavlja tudi pri zlatovranki, ki je bila desetletja nazaj precej pogostejša vrsta ptic kot danes. Če količina vsiljene svetlobe ne bo zmanjšana, je le še vprašanje časa, kdaj bo izumrla.

Posebna skupina ogroženih letalcev so netopirji, ki posebno radi gnezdijo v ostrešjih cerkva in zvonikih. Le-ti zaradi močnih reflektorjev, ki zanje noč spremenijo v dan, svojih bivališč sploh ne zapuščajo več, ne nabirajo več hrane ter poginejo prav tako kot njihov zarod. Ker so netopirji izjemno koristni lovilci mrčesa in hišnih škodljivcev, kot so npr. miši, so se v razvitem svetu, pa tudi že pri nas, vzpostavila številčna združenja, ki skrbijo za njihov obstanek.

Ogroženi so tudi metulji, od katerih jih je prav tako večina aktivnih le ponoči, ter želve, ki jih ob obali nameščene svetilke zmedejo, da se ne morejo več ravnati po sencah, na katere so navajene ter posledično ne najdejo več poti do varnega oceana.

In zakaj živali privlačijo in zmotijo ravno ulične svetilke? Visokotlačne živosrebrove žarnice in LED-diode, ki so nameščene v svetilkah, oddajajo svetlobo, katere največji del je človeku nevidna ultravijolična svetloba. Prav nanjo pa so nočno aktivne živali najbolj občutljive, saj jim omogoča medsebojno prepoznavanje in uspešno iskanje cvetov. Vsako leto naj bi na svetu izumrlo najmanj 10 000 živalskih in rastlinskih vrst, do leta 2100 pa kar dve tretjini vseh vrst. Eden izmed številnih ter zelo pomembnih zunanjih dejavnikov, ki so vzroki za izumiranje, je tudi svetlobno onesnaževanje.

Svetloba vpliva tudi na rastline – na njihove fiziološke aktivnosti in rast, cvetenje, razmnoževanje, in mirovanje rastline. Umetna svetloba povzroči, da npr. pozimi, ko listavcem odpadejo listi, na osvetljenem delu listavca listi ne odpadejo. V njih se zaradi toplote in svetlobe, ki jo zagotavlja svetilka, vrši fotosinteza, to pa lahko ob hudem mrazu povzroči, da drevo zmrzne.

Noč brez zvezd?

Prvi, ki so na problem svetlobnega onesnaževanja opozorili, so bili astronomi, ki so opazili, da sij zvezd bledi. Astronomi so sedaj tudi tisti, ki vodijo ozaveščevalne kampanje in organizacije. Svetlobno onesnaževanje nas namreč opehari za pogled na kakšnih 1500 od približno 2000-ih zvezd, s katerimi nas ob jasnih nočeh navdušuje zvezdno nebo. Skoraj neopazna v okoljih razvitih držav je tudi slovita „mlečna cesta“, zvezdni utrinki so vidni le še prav poredko, ipd..

Lepota in romantika zvezdnega neba, ki je kulturna in naravna dediščina vseh nas, njegovo opazovanje ter doživljanje pa pravica vsakega posameznika, se za večino svetovnega prebivalstva spreminja v lep spomin tistih nekoliko starejših prebivalcev.

Ekologija je ekonomija

Svetlobno onesnaževanje ter njegove posledice pa niso le stvar zdravja in varovanja okolja, nezanemarljivi so lahko tudi ekonomski učinki prihrankov energije, doseženi z bolj pametnim in varčnim obnašanjem. Izhajamo od vprašanja „Zakaj vso noč osvetljevati popolnoma prazne ulice v vaseh in neprometnih ulicah mest?“.

To vprašanje so si zastavili že v več mestih ter tudi v celotnih pokrajinah ali državah. Rezultat so odločitve, da se v nočnem času, vsaj v neurbanih, manj poseljenih okoljih, cestna razsvetljava bistveno zmanjša ali celo popolnoma ugasne za 5 – 6 ur, med enajsto pred polnočjo do 5h ali ponekod celo do 6h zjutraj.

Tako so že ovite v popolno nočno temo številne vasi v Nemčiji, Avstriji, Lihtenštajnu, Švici ter še v mnogih drugih državah. Tudi pri nas so se jim že pridružile nekatere občine, tiste, katerih vodstva so prepoznala pomen te odločitve za zdravje svojih občanov, ohranjanje naravnega okolja ter koncem koncev za prihranitev kar zajetnega kupčka občinskega proračuna, ki se brez potrebe v kasnih nočnih urah preliva v svetlobno onesnaževanje namesto v kaj bolj koristnega za blaginjo občanov.

Namreč: čeprav se danes večina cestnih svetilk po porabi že uvršča med varčne svetilke, so zneski zanje porabljene energije kljub temu vrtoglavi: umetno osvetljevanje v nočnem času je „odgovorno“ za približno tretjino stroškov javne porabe električne energije, kar na evropski ravni znese okoli 2 milijardi evrov, v Sloveniji pa po nepotrebnem zapravimo vsaj za okoli 10 milijonov evrov električne energije. „Krivci“ so predvsem nezasenčene ali nestrokovno montirane svetilke, pretiravanje s svetlobo, osvetljevanje reklamnih panojev in cerkev, pomanjkanje strokovnega znanja, ipd.. Zaradi omenjenega se Slovenija na področju svetlobnega onesnaženja uvršča na nečastno drugo mesto v Evropi, takoj za Belgijo. Pomislite le koliko denarja, zapravljenega za električno energijo, se tako v obliki svetlobe razprši v nebo ter ga po nepotrebnem onesnažuje!

Ob podajanju predloga za zmanjšanje osvetlitve naselij v nočnem času pa je treba odgovoriti še na nekaj pogostih vprašanj in dilem, ki se ob tem pojavljajo.

Ali poraste kriminaliteta?

Seveda se ob ugašanju in zmanjševanju nočne osvetlitve naselij opravljajo raziskave o potencialnem porastu kriminalnih dejanj, a vsi izsledki govorijo prej o upadu kot o porastu. Na primer: na najvišjem mestu po pogostosti kriminalnih dejanj je bil dolgo časa Maribor, ki je istočasno sodil med mesta z najvišjo stopnjo svetlobnega onesnaževanja. Mnogim ljudem pomeni več svetlobe večjo varnost. A najnovejše raziskave so pokazale, da je takšno mišljenje popolnoma zgrešeno, saj na bolj osvetljenih območjih kriminal raste.

Poleg tega pa poznavalci praks sodobnih kriminalcev vedo, da je kliše vlomilca, ki se v nogavicah ter z vrečo preko hrbta plazi po stopnicah hiše do draguljev v prvem nadstropju, že davno mrtev. Sodobni vlomilci praznijo izbrane hiše podnevi na osnovi opazovanja ustaljenih navad njenih prebivalcev. Podnevi je namreč pozornost sosedov veliko nižja, več je hrupa in drugih dogodkov, ki se po hišah odvijajo, npr. obiskov obrtnikov, ki opravljajo različna popravila, ipd. Noč, ko je tišina, ko so vsi doma ter so „na preži“ številni posamezniki, ki slabo spijo, je namreč vlomilcem neugodna, kar so že davno spoznali.

Kaj pa varnost v prometu?

Če govorimo o varnosti motornih vozil, analize porasta nesreč ne zaznajo, saj so vsa motorna vozila svetlobno neodvisna, v nočnem času pa vozilo iz nasprotne smeri opaziš prej v temi, kakor na osvetljenem, posebno slabo osvetljenem vozišču. Veliko ljudi je prepričanih, da več svetlobe povečuje varnost, kar pa popolnoma ne drži. Voznikom je npr. celo škodljiva nezasenčena svetloba, ki povzroča bleščanje, ter tako resno ogroža varnost v prometu. Kot lahko opazimo na ulicah, se najbolj bleščijo bela svetila, ki so običajno tudi najmočnejša. Morda so tudi v tem vzroki, da je bila Slovenija še do pred kratkim skupaj z Belgijo, najbolj osvetljeno državo v Evropi, na vrhu lestvice števila mrtvih v prometnih nesrečah. Zelo močna razsvetljava na vpadnicah v naselje marsikaterega voznika spodbudi k povečanju hitrosti, vsi pa vemo – hitrost ubija! Noč je čas, ko naj bi vozili umirjeno in počasi. Počasna vožnja je varna in manj hrupna. Raziskave iz Nemčije, ki je od nas pol manj osvetljena država, izkazujejo pol manjše število mrtvih v prometnih nesrečah (merjeno na milijon prebivalcev).

Javna razsvetljava pa je bila predvsem razvita za pešce. In kar se njihove varnosti tiče, je vsak pešec najvarnejši, če je opremljen s kresničko ali drugim svetlobnim telesom, posebno v vaseh, kjer so svetilke cestne razsvetljave nameščene priložnostno po hišah in naključno postavljenih stebrih za druge inštalacije, slabo pokrivajo celotno pohodno površino oziroma so pogosto tudi na bolj prometno frekventnih točkah temna območja, ki varnost pešcev celo bistveno zmanjšujejo. Sicer pa tako ali tako govorimo o izklapljanju osvetlitve v času, ko pešcev na cesti ni, cestne svetilke pa takrat pretežno osvetljujejo pot le mačkam in ježem na njihovih nočnih pohodih...

Povzetek

Občine se danes bodejo med sabo, katera se bo izkazala za bolj zeleno, trajnostno, ekološko … Zmanjšanje svetlobnega onesnaževanje je gotovo ukrep, ki k „zelenemu“ videzu občine veliko doprinese, poleg tega pa še prihrani vedno prenizka proračunska sredstva iz občinske blagajne.

In če pogledamo še s stališča neposredne izkušnje: neverjeten je božajoč učinek teme, ki zavlada v okolju, ko ugasne cestna razsvetljava. Kot da bi telo začutilo koristi, ki jih le-ta prinaša. Če mi ne verjamete, se zapeljite do Horjula ali nekaj bolj oddaljene Lendave … ali pa kam dlje v Avstrijo, Nemčijo, Lihtenštajn … Vredno je in morda tudi vas prepriča!

 

Všečkaj objavo


Oceni objavo


Oglejte si tudi