V torek 23. januarja 2024 je evropski poslanec Matjaž Nemec v Evropskem parlamentu gostil dogodek, ki se je odvil v soorganizaciji Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske in NŠK-Narodne študijske knjižnice iz Trsta, ob podpori Občine Miren-Kostanjevica in Javnega zavoda Miren Kras.                    

Otvoritvi priložnostne razstave Slovenci med prvimi protifašisti v Evropi z naslovno fotografijo Pomnika braniteljem slovenske zemlje na Cerju, kot osrednjim nacionalnim obeležjem spomina na protifašistično gibanje Primorcev v času med obema vojnama, je sledilo omizje s prispevki zgodovinarjev, ki so podali nove poglede na znana dejstva, ter osvetlili pomen približevanja ključnih domoljubnih vsebin mlajšim generacijam preko  prilagojene interpretacije.

Poleg avtorja razstave Milana Pahorja, so svoje misli navzočim predstavili Gorazd Bajc, Štefan Čok, Borut Klabjan in Marta Verginella.

Matjaž Nemec je v svojem nagovoru poudaril, da je dogodek njegov doprinos evropski skupnosti o pomenu negovanja vrednot antifašizma v Evropski uniji, in je rezultat premisleka, kako širši javnosti v evropskih institucijah in javnosti predstaviti skupno evropsko dediščino, del katere so tudi vrednote antifašizma.

»Žal danes tako v Bruslju kot po vsej Evropi odmevajo zadnji italijanski in nemški dogodki, odmevata fašistični pozdravi v Rimu in ideja nemške skrajne desne stranke po preselitvi tujcev. Vse to je fašizem, vse to je nesprejemljivo. Zavedati se moramo, da je Evropska unija nastala na ruševinah druge svetovne vojne kot odgovor na uničujoči fašizem in nacizem v ideji ter nenazadnje v zavezi sodelovanja med različnimi narodi. Na to se danes marsikdaj pozablja. Pozablja se, da je Evropska unija zrasla ravno iz vrednot antifašizma,« je izpostavil evropski poslanec v nagovoru zbranim na dogodku v Bruslju.

Predsednik Društva TIGR Primorske Gorazd Humar je ob tej priložnosti povedal: »Veseli smo, ker smo lahko v Evropski parlament prišli ponosno povedat, da so bili naši predniki primorski Tigrovci tisti, ki so Evropi prvi uporno potrkali na vest, morda bolje povedano prvi organizirano in zavestno resno zaropotali na njeno vest v pravem času in v času, ko tega mnogi drugi narodi še niso bili sposobni.«

Zgodovinar Milan Pahor, sicer kreator priložnostne razstave o TIGR-u, je zbranim v dvorani Evropskega parlamenta pojasnil, kdo so bili Tigrovci ter kakšna je bila zgodovinska pot njihovega delovanja in upora proti fašizmu. Ob koncu svojega nagovora je poudaril, da je protifašizem danes zelo aktualen in da je nujno, da se ideja antifašizma prenaša na mlajše generacije. Zaključil je, da morajo lokacije tragičnih zgodovinskih dogodkov postati mesta miru in sožitja. 

Med slednje zagotovo sodi tudi Pomnik na Cerju, postavljen v trajen spomin vsem zaslužnim domoljubom za ohranitev naroda in slovenske besede na ozemlju, ki je z osamosvojitvijo postalo država Slovenija, danes enakopravna članica Evropske unije.

Župan občine Miren-Kostanjevica Mauricij Humar je poudaril izjemen pomen Pomnika braniteljem slovenske zemlje na Cerju, ki z aktualnimi in bodočimi vsebinami izpolnjuje poslanstvo ustanoviteljev: poleg negovanja spomina na vse zaslužne za to, da imamo Slovenci danes svojo državo, pomnik opravlja pomembno nalogo učnega poligona za mlajše generacije, na katerih sloni odgovornost za ohranitev in negovanje najpomembnejše vrednote sodobnega sveta – MIRU. »Prav zato je izrednega pomena zagotoviti finančne vire iz državnega proračuna za postavitev stalne razstave na Cerju, ki bo ustrezno ovrednotila prispevek TIGR-a in drugih domoljubnih organizacij k ohranitvi slovenstva. Na razstavo nacionalnega pomena objekt čaka več kot 10 let. Verjamem, da bodo tudi dogodki kot je današnji prispevali k realizaciji tega pomembnega cilja.«

Uvodoma je zbrane na okrogli mizi pozdravila državna sekretarka v Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, v razpravi po omizju pa so sodelovali tudi italijanska senatorka slovenskega rodu Tatjana Rojc, veleposlanica Slovenije v Belgiji Barbara Sušnik, tržaški pisatelj Dušan Jelinčič, predsednica SKGZ Ksenija Dobrila in zgodovinar Salvator Žitko. Kulturni program okrogle mize je dopolnil nastop Okteta “Simon Gregorčič” iz Kobarida. 

Razstava, ki na 12 panojih prikazuje postopen razvoj italijanskega fašizma in razvoj protifašističnih gibanj, predvsem TIGR-a in Borbe, na slovenskem etničnem ozemlju Primorske, ki je z rapalsko pogodbo konec leta 1920 pripadlo Kraljevini Italiji, bo najprej postavljena v Narodnem domu v Trstu, takoj zatem pa v Pomniku braniteljem slovenske zemlje na Cerju.

mag. Ariana Durnik

direktorica JZ Miren Kras

Foto: JZMK