Trg dela se zaradi globalnih vplivov hitro spreminja. Zaradi kombinacije vplivov novih tehnologij, digitalizacije in avtomatizacije poslovanja, prehoda v nizkoogljično gospodarstvo, globalizacije, spreminjanja družbe in staranja prebivalstva, se tudi turistična panoga sooča z velikim izzivom: kako prilagoditi trg dela ter učinkovito zadostiti potrebam po novih veščinah in spretnostih delovne sile za poklice prihodnosti? O tej temi so na 9. panelu o turizmu, ki je v organizaciji Slovenske turistične organizacije (STO) ter Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) pod naslovom Družba znanja in poklici prihodnosti v turizmu danes potekal v okviru 18. konference Blejski strateški forum (BSF), razpravljali ugledni govorci.

Turistični sektor ustvarja številna delovna mesta in v ospredje postavlja vrednote, kot sta gostoljubje in človeški stik. Obenem pa se panoga na globalni ravni že dalj časa sooča z občutnim pomanjkanjem ustrezno usposobljene delovne sile. Poklici prihodnosti v turizmu so zeleni in digitalni,  podjetja v panogi pa iščejo zaposlene z odličnim strokovnim znanjem in z visoko razvitimi mehkimi veščinami. V informacijski dobi je znanje ključni vir in gonilo gospodarske rasti ter družbenega napredka. Delovne razmere v turizmu se medtem pogosto ne zdijo privlačne, zato se pojavlja vprašanje, kako v panogo pritegniti mlade in kako zadržati in z dodatnimi znanji opolnomočiti obstoječe zaposlene. Na delo v turizmu bo nedvomno pomembno vplival tudi hiter tehnološki napredek – nekatera delovna mesta bo tehnologija nadomestila, druga ustvarila, tretja pa obogatila in olajšala.

Matevž Frangež, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, je podčrtal strateško usmeritev Slovenije v trajnostni turizem: »Že danes je Slovenija ena najbolj trajnostnih destinacij na svetu. Pri tem se slovenski turizem zanaša na ključno moč preobrazbe – ljudi. Ljudje so ta sila, ki ustvarja izkušnje in avtentičnost slovenske turistične ponudbe. Zato smo prepričani, da lahko dosežemo strateško zastavljene cilje panoge, vključno z višjo dodano vrednostjo.«

Mag. Maja Pak, direktorica STO, je v uvodnem nagovoru izpostavila, da je pomanjkanje delovne sile, ob podnebnih spremembah, katerih posledica so tudi izredne vremenske razmere, eden največjih izzivov turistične panoge: »Do leta 2030 bodo skoraj dve tretjini globalne delovne sile predstavljali milenijci in generacija Z. Mladi lahko med drugim okrepijo konkurenčnost turizma z digitalnimi znanji, podjetniškim duhom, spoštovanjem kulturne raznolikosti, čutom za trajnost in okolje, visokimi pričakovanji glede družbene odgovornosti podjetij in organizacij ter fleksibilnostjo. Delodajalci v turizmu morajo biti pripravljeni nasloviti pričakovanja teh generacij. Vprašanje pa ni le, kako v turizem pritegniti mlade talente, ampak tudi kako zadržati, prekvalificirati in dodatno usposobiti ter s tem opolnomočiti obstoječe zaposlene. Pospešiti moramo tudi digitalno preobrazbo turizma. A ob izkoriščanju vseh priložnosti hitrega tehnološkega napredka ne smemo pozabiti, da morajo imeti v turizmu, pa tudi širše v sodobnem modelu trajnosti, osrednjo vlogo ljudje.«

Razprava se je nato osredotočila na tri vidike. O institucionalnem vidiku sta v moderiranem pogovoru spregovorili Alessandra Priante, direktorica za Evropo pri Svetovni turistični organizaciji (UNWTO), ter Dubravka Kalin, generalna direktorica direktorata za turizem na MGTŠ.

O izobraževanju so spregovorili dr. Danica Purg, ustanoviteljica in direktorica IEDC ‒ Poslovne šole Bled, Ulrika Björklund, izvršna direktorica Swiss Education Group, ter Rodney Dunn, chef ter soustanovitelj restavracije in kuharske šole The Agrarian Kitchen

O vplivu tehnološke preobrazbe pa sta razpravljali dr. Emilija Stojmenova Duh, ministrica za digitalno preobrazbo, in Marie Audren, generalna direktorica Evropskega združenja hotelov, restavracij, kavarn in nočnih klubov (HOTREC).

Nekaj zaključkov razprave

• Za privabljanje mladih se moramo naučiti bolje pripovedovati navdihujoče zgodbe in predstavljati uspehe ter dosežke posameznikov v panogi.
• Potencial digitalne preobrazbe in uvajanja novih tehnologij še ni v celoti izkoriščen. Veliko je priložnosti za izboljšave delovnih procesov in pristopov za boljše razumevanje in nagovarjanje gostov.
• Za pridobivanje digitalnih znanj in kompetenc je potrebno delati z vsemi generacijami. Tehnologija ne bo nadomestila ljudi, namesto njih pa bo lahko opravila določene naloge, olajšala delo in izboljšala delovne procese.
• Ustvarjati moramo vezi med mlajšimi in starejšimi generacijami ter spodbujati prenos znanj.
• Izobraževalni sistemi morajo stremeti k ustvarjanju posebnih izkušenj. Razvijati je treba ustvarjalnost, kreativnost in kritično razmišljanje.
• Še tako dober izobraževalni sistem ne more zagotoviti vseh potrebnih znanj in veščin, ki jih ljudje potrebujejo pri delu. Za uspeh je ključna osebna naravnanost posameznika, strast, ki jo goji do dela, želja po nenehnih izboljšavah in napredku.
• Ne glede na uspešno okrevanje turizma v obdobju po pandemiji covida-19 je treba nenehno graditi na odpornosti panoge. Destinacije, ki delujejo trajnostno, po šokih hitreje okrevajo. Ključni pa so vedno ljudje in njihov osebni prispevek.
• Turizem prihodnosti moramo graditi drugače, bolje, z intenzivnejšim vključevanjem lokalnega prebivalstva. Le trajnostno upravljanje destinacij, ki v središče postavlja prebivalce in zaposlene v turizmu,  lahko zagotovi njihov pozitiven odnos do turizma. Gost bo tako lahko začutil dušo destinacije, ki jo soustvarjajo prav ljudje.

Vir: STO, fotografije: Janez Platiše