Ime – Dobeno najverjetneje izhaja iz imena drevesa dob – hrast, saj izročilo pravi, da je bilo v preteklosti na tem hribovitem območju veliko število teh močnih, velikih dreves, ki jih je na Dobenem še vedno precej. Po znanih (dokumentiranih) podatkih je bilo ime prvič zapisano 7. maja 1461 Dobien (1602 Duben in 1606 Dobbenega)  v zemljiških  listinah v Gradcu.

Kraške jame – Dobeno leži na pobočju kraškega osamelca in med značilnostmi kraškega sveta so prav kraške jame, ki jih je na širšem rašiško-dobenskem območju precej, nekaj je že raziskanih (nekaj jih na to še čaka), žal pa je večina od teh dostopna le izkušenim jamarjem in si jih ni možno ogledati. Najlepša med temi je po pripovedovanju tistih, ki so bili v jamah, Kraljeva jama nad Dobenim. Raziskali so jo domžalski jamarji. Pravijo da je  čudovita, barvita, s kapniki, zavesami in čipkami, vsem, kar imajo najlepše kraške jame. Več o njih piše v knjigi »Mengeš in Trzin skozi čas« priznani slovenski polihistor Stane Stražar.   

Čebelarstvo že v 15. stoletju – Obiskovalci kraja lahko vidijo na Dobenem kar nekaj aktivnih čebelnjakov. V krstni knjigi mengeške župnije se v začetku 15. stoletja, kot boter navaja J. Ručigaj, čebelar z Dobenega, kar daje misliti, da se je čebelarstvo na mengeškem območju začelo na Dobenem. Tudi zapisi iz začetka 19. stoletja navajajo, da so se ljubljanski čebelarji hodili učit čebelarstva na Dobeno k Ručigaju.

Najstarejše rodovniško drevo v Sloveniji – Ni sicer dokazano, a tudi ne ovrženo. Rodbinsko drevo družine Ručigaj z Dobenega, ki ga je leta 1983 po večletnem obdobju temeljitih raziskav izdelal priznani slovenski zgodovinar Tone Ravnikar, vsekakor velja za eno najstarejših v Sloveniji, saj sega v daljno leto 1586.

Besedilo in foto: T. Vidrgar