Bistra, 17. september – V prostorih Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri je potekalo predavanje zgodovinarja in raziskovalca dr. Aleksandra Lorenčiča, ki je pred časom izdal v soavtrostvu z Jožetom Prinčičem monografijo Slovenska industrija od nastanka do danes. Predstavil je dolg proces spreminjanja slovenske družbe iz agrarne v industrijsko in postindustrijsko. Dejal je, da pred letom 1918 ni bilo načrtnega gospodarskega napredka na slovenskih tleh. Pred prvo svetovno vojno je tako delovalo 327 podjetij, večinoma povezanih z metalurgijo, s proizvodnjo gradbenih materialov in usnja, prisotni so bili tudi številni mlini. Med vojnama se je najbolj razvila tekstilna industrija, ki je pokrivala kar 37 % potreb jugoslovanskega (SHS) trga. Se je pa v tem času na noge že postavljala farmacevtska, gumarska in motorna industrija, izvoz pa se je vršil tako rekoč na vse kontinente sveta. Po drugi svetovni vojni je sledila nacionalizacija, plansko gospodarstvo in v industrijo usmerjeno gospodarstvo. Nekatere firme so bile prav impresivne, na primer IUV, ki je bila največji proizvajalec usnja na svetu ali pa Alpina Žiri, ki je obvladovala 5% svetovnega trga smučarskih čevljev. Po slovesu socialističnega režima so številna podjetja propadla (IUV, Toper, Iskra, …), tujcem so bile prodane nekatere kultne znamke (Union, Fructal, Radenska, …). Danes je v Sloveniji preko 22 tisoč poslovnih subjektov, od tega večina malih ali srednjih podjetij. Ustvarijo 65% vseh prihodkov in zaposlujejo 70 % ljudi.
Barbara Jurišič, direktorica muzeja TMS Bistra, in tamkajšnji kustos Vladimir Vilman, sta dejala, da je tema o industriji na slovenskem tako obsežna, da jo je skoraj nemogoče v celoti zajeti ne v eni knjigi ne na predavanjih. Je pa Lorenčičevo knjižno delo lahko navdih in povod za številne nove strokovne diskusije, raziskave, pa tudi razstave.

Gašper Tominc