Praznični dogodek smo tudi letos izvedli na dvorišču Anžinove domačije. Stara domačija je prijazna, nudi več možnosti in je tudi zelo primerna kulisa za počastitev Prešernovega dne, saj izraža pridih avtentičnosti, pesnikovega časa. Letos smo pod taktirko naše zagnane kulturne animatorke, Mete Selan, poleg recitacij Prešernovih pesmi ob 100. obletnici spomina na Ivana Cankarja v program uvrstili tudi njegovo literarno delo.

Glavna točka prireditve pa je bila odrska uprizoritev Lenore, predromantične balade Gottfrieda Augusta Bürgerja, ki jo je v slovenščino prevedel France Prešeren. Lenora je tragična zgodba dekleta, katere fant odide v vojno, vojaki se vračajo domov, a njenega ljubega ni. Mati jo spodbuja k molitvi in veri v boga. Lenora vse to zavrže in se s preklinjanjem odvrne proč. Ko že čisto obupa, se neke noči  vrne njen ljubi in jo premami, da skupaj odjahata v noč. Pot je vedno bolj temačna in strašljiva, prikazana z izjemnimi rimami in podkrepljena z zvočnimi efekti. Cilj njune poti je pokopališče, kjer se fant spremeni v okostnjaka, Lenora pa od groze umre. Nauk balade je, da človek ne sme zavreči vere, ker je za to lahko kaznovan.

Nastopajoči v baladi so predstavo izvedli zelo doživeto, oblečeni v kostume tistega časa. K doživeti predstavi so prispevali: Frančiška Hunjet, Meta Selan, Vida Brojan, Marija Štebe, sodelovali so še recitatorji in statisti, najmlajši člani družine Koren pa kot simpatični duhovi. Program je tekoče povezovala Ivana Premk, za zvočne efekte in spremljavo je skrbela Brina Premk, veliko scensko sliko je posebej za to priložnost naslikala dobenska likovnica Naca Aleš. Skoraj sedemdeset obiskovalcev proslave je s spontanim, dolgim aplavzom izrazilo priznanje nastopajočim in organizatorju prireditve.

Zasluga za uspelo prireditev gre vsem, ki so pomagali organizirati proslavo, predvsem pa nastopajočim, ki so žrtvovali precejšnje število ur svojega prostega časa za vaje. Čeprav je bilo vreme sneženo in hladno, so nam ta dan padavine prizanesle, da smo lahko izpeljali prireditev.

Praznični program je trajal slabo uro in čeprav je bilo dokaj hladno, se večini obiskovalcev, med katerimi je bil tudi mengeški župan Franc Jerič s svojo soprogo, ni mudilo domov.

Morda je k temu pripomogla tudi stojnica TD pri vhodu na prireditveni prostor, ki je bila bogato založena z narezki, pecivom, ki so ga prispevale pridne domačinke, pa tudi kuhano vino, topel čaj in »ta kratki« so bili na njej, vse to so prispevali krajani in krajanke Dobena.

Besedilo in foto: Tone Vidrgar