Oceni objavo

Po Notranjski

Lahko bi rekli, da smo se Notranjci odpravili raziskovat skrivnosti Notranjske. Člani DU Log pri Brezovici smo se na najlepši septembrski dan, v petek 29. septembra, z avtobusom odpeljali do Unca, kjer smo pobrali še vodičko Alenko Veber. 
Najprej smo se zapeljali do slikovite kraške doline Rakov Škocjan, ki je nastala iz kraške jame, kateri se je udrl in zrušil strop. Sprehodili smo se do razvalin cerkvice sv. Kancijana, po katerem je dolina dobila ime, se spustili pod Veliki naravni most in nato do Malega naravnega mosta. Obisk Rakovega Škocjana, skozi katerega teče reka Rak, je vedno nepozabno doživetje.
Kavico smo si privoščili ob Cerkniškem jezeru in se malo sprehodili ob jezeru ter naredili lepo skupinsko sliko z Javorniki v ozadju. O tem svetovnem čudesu je pisal že J. V. Valvasor leta 1687. Po zelenem Loškem polju smo se zapeljali do vznožja snežniških gozdov, kjer stoji romantični grad Snežnik. Pričakala nas je lokalna vodička in nas popeljala po sobanah, ki so razkošno opremljene, kot so bile še v času, ko je grad zadnjim lastnikom služil kot podeželski lovski dvorec. Ohranjena je večina grajskega pohištva, knjig, slik, lončenih peči, svetil, preprog in številnih uporabnih ter okrasnih predmetov. 
Z vodičko Alenko smo se nato popeljali do najvišje ležečega kraškega polja v Notranjskem podolju – do Babnega polja. Seveda smo že vsi slišali za to Slovensko Sibirijo, kjer so izmerili najnižjo temperaturo -34,5 stopinj Celzija. Pogledali smo si 200 let staro Rihtarjevo domačijo, se seznanili z zgodovino Rihtarjeve rodbine in si ogledali kratek film o tem, kako so včasih sušili seno na ostrnicah.
Že pošteno lačnim so v Žerovnici postregli s poznim kosilom in vsi smo se strinjali, da je bilo zelo okusno.
Po kosilu smo se odpeljali v vas Martinjak s čudovito cerkvico sv. Vida. Največja znamenitost cerkve je obnovljen kasetni strop, ki so ga postavili daljnega leta 1621 in Plečnikov zvonik, zgrajen tik pred drugo svetovno vojno. Če bi sama raziskovala te kraje, se verjetno nikoli ne bi ustavila v Martinjaku, kaj šele v njihovi cerkvi. 
Tokrat se nismo podali na kako dolgo pot, zato je bil povratek hiter in brez zapletov. Na Log smo se vrnili še pred nočjo, seveda kar utrujeni od vseh ogledov, vendar polni lepih vtisov.

Irena L.










Oglejte si tudi