Pohod Ciprnik je bil zaradi slabega vremena prestavljen. Za dežjem vedno posije sonce. Nasmehnila se nam je sreča. Na sončno nedeljo, 30. junija, smo se odpravili na najlepši vrh Ciprnika. Vodnik Jože je za izhodišče izbral Kranjsko Goro (810 m). Od spodnje postaje štirisedežnice Vitranc I smo premagali zelo strmo pot ob smučišču do Bedančevega doma (1116 m). Proti Vitrancu se je pot vzpenjala večinoma skozi senčni gozd. Z višino poti so se odpirali razgledi proti Kranjski Gori, Podkorenu in Ratečam. Pri razpotju pred Mojčinem domom na Vitrancu smo nadaljevali proti Ciprniku, šli mimo propadajoče najstarejše enosedežnice v Sloveniji Vitranc II ter ene najstarejših na svetu, saj nosi letnico 1958. Pravljični raj poti nas je pripeljal do čudovite zelene travne planote na vrhu Vitranca (1631 m). Nadaljevali smo skozi gozd in ruševje v strm, z jeklenico varovan teren. Kmalu smo dosegli vrh Ciprnika (1745 m). Občudovali smo vrhove martuljskih gora, rateških Ponc, Jalovca, Mojstrovke, dela Karavank in Planico. Bil je prekrasen dan za fantastične razglede. Hitro smo se morali fotografirati ter sestopiti po poti vzpona, kajti za nami je bila večja skupina iz Italije, s katerimi se je pogovarjala naša Sonja. Ob sestopu naju je s Sonjo ustavila starejša pohodnica z bolečinami zaradi krčev v nogah. Sonja ji je nudila prvo pomoč s požirkom magnezija ter masiranjem s kremo proti krčem. Pohodnica se je za pomoč prijazno zahvalila. Občudovala sem Sonjino pomoč z zavedanjem, kako pomembno je imeti s seboj mali komplet prve pomoči. Pri Mojčinem domu na Vitrancu (1555 m) smo pomalicali in se spočili. Čakal nas je zelo strm spust do Bedančevega doma in nato le še korak do adrenalinske dogodivščine. Pet udeležencev se je odločilo za varen spust po adrenalinskem poletnem sankališču. V Kranjski Gori smo se od pogleda na prehojeno pot do Ciprnika poslovili. Hvala vodniku Jožetu za lepo voden izlet. Počutili smo se odlično. Doživeli smo zanimivosti ob poteh in užili kanček adrenalinskega navdušenja.

Lili