Čudovit dan je bil, ko smo se v nedeljo,  2. junija, odpravili na Ermanovec, razgleden hrib v jugozahodnem delu Škofjeloškega hribovja. Ime povezujejo z rmanom, zdravilno rožo, ki lajša najrazličnejše bolečine. Pohod smo začeli v vasi Sovodenj (592 m). Pri vodenju je pomagala Natalija, mladinska planinska voditeljica. Pot nas je najprej vodila po cesti in nato po markirani gozdni poti, ki se je zmerno  vzpenjala. Hodili smo ob slikovitem potoku z nekaj manjšimi slapovi.  Po dobri uri hoje smo prišli do kmetije na Podjelovem Brdu in nato po cesti nadaljevali do koče na Ermanovcu  (968 m). Posedli smo na klopi zunaj in si vzeli čas za malico. Po daljšem postanku smo krenili po cesti  do razpotja, kjer stojita kapelica in zvonik, v katerega so namestili odsluženi železni zvon iz cerkve v Stari Oselici. Na veliki zvon je uspelo pozvoniti Toniju. Nadaljevali smo po kolovozu in čez nepokošen travnik, poln travniških rož in regratovih lučk. Sledila je le še kratka strmina in bili smo na vrhu Ermanovca (1026 m). Odprl se nam je lep razgled na Porezen, Blegoš in verigo Spodnjih Bohinjskih gora ter Triglav v ozadju. Do našega izhodišča smo se vrnili po isti poti. Pred odhodom domov smo si za osvežitev privoščili še odličen sladoled. Preživeli smo lep dan v dobri družbi planinskih prijateljev.

J. Trček