KUD Kosec je februarja organiziral izjemno zanimivo predavanje Staneta Benedetiča o beli jelki (tudi srebrna jelka ali hoja). G. Stane nam je povedal, da je Slovenija dežela gozdov in zato so ljudje od nekdaj živeli v pristnem sožitju z gozdom, dokler se to ni spremenilo zaradi urbanega, modernega, hitrega in ekonomsko pogojenega sveta. V zadnjih letih pa moderna vrhunska znanost odkriva in dokazuje, da imajo tradicionalne stare navade sožitja z gozdom izjemne vplive na kakovost življenja ljudi.
Izvedeli smo, da je kočevski pragozd tudi največji evropski pragozd. Pragozd ohranja prvinsko sožitje vseh življenjskih deležnikov; rastlin, živali in predvsem mikrobiote. Divje živali v gozdu nikoli niso prehlajene, nimajo gripe in ne poznajo prepiha. Razlog je, da so prilagojene naravnemu okolju, njihove žleze tvorijo zaščitne imunske snovi, med njimi na primer tudi vitamin C, poleg tega pa se spontano, nagonsko prehranjujejo tudi z lubjem in vejami bele jelke, v katerih je veliko danes znanih lesnih vitaminov. Lesni vitamini omogočajo dolgoživost, zdravje in vitalnost tkiva jelke za življenjsko dobo več sto let, zato jo divje živali s pridom grizljajo in uživajo za zaščito svoje življenjske energije. V starih zgodovinskih virih so odkrili, da so stara ljudstva naših krajev kuhala čaj bele jelke kot krepilni napitek, ki jim je omogočal boljše počutje. Kot simbol dolgoživosti in zdravja se je ohranila tudi stara slovanska tradicija božično-novoletne jelke.
Jelke, ki se uporabljajo za pridobivanje lesnih vitaminov, uspevajo nad 1000 m nadmorske višine in morajo biti stare najmanj 20  let. Kočevski gozdovi so ekološko izjemno čisto okolje, mikrobiota v tleh pa značilno vpliva na sestavo lesnih vitaminov kočevske bele jelke. Lesni vitamini se tvorijo v posebnih žlezah v grčah vej drevesa in tvorijo zaščitne snovi, ki predstavljajo osnovno življenjsko energijo dreves. Lahko rečemo tudi, da so grče srce ali esenca obstoja dreves. Iz zmletih grč v vejah se pripravlja enostaven vodni izvleček ali lesni čaj in kasneje s postopkom sušenja lesni prah oziroma koncentrat zaščitnih snovi bele jelke, ki se imenujejo tudi polifenoli.

Zadnjih nekaj let so raziskave lesnih vitaminov kočevske bele jelke v centru pozornosti slovenskih farmacevtov. Dr. Samo Kreft in dr. Borut Štrukelj sta nosilca študij na fakulteti za farmacijo in tako znanstveno dokazujeta vpliv bele jelke na zdravje in počutje ljudi. Študije, ki odmevajo po celem svetu, so usmerjene tako v spoznavanje sestave lesnih vitaminov kot tudi dokazovanje učinkov na upočasnjevanje simptomov staranja, varovanja in krepitve tkiva kože, kosti, sklepov, ožilja. Izkazuje se protivnetni učinek, zaviranje kroničnih obolenj, pomaga pri ohranjanju spomina, učenju, razumevanju in izboljšuje pretok krvi v možganih. Študije so pokazale, da lesni vitamini bele jelke zmanjšujejo utrujenost, omogočajo hitrejšo regeneracijo telesa ter povečajo vzdržljivost za kar 45 %. Raziskave v UKC Maribor na zdravih prostovoljcih so pokazale, da zniža glikemični indeks za 35 %, s tem upočasni porast sladkorja v krvi in mnogim omogoča omejiti sladkor v prehrani, kar je zelo spodbudna novica tudi za sladkorne bolnike.