Večina hišnega perila je bila nekoč iz platna, to pa so izdelali iz lanu. Vsaka večja kmetija je še do leta 1950 pridelovala lan, ga predelala v predivo in nato v prejo. Tudi na območju Horjula je bilo kar nekaj domačij, kjer so imeli posejana polja lanu. Tega so nato posušili in trli. Podolnica je bila po besedah razstavljavke nekoč zelo pomemben kraj, kjer so terice trle lan, moški pa ga sušili. Na mnogih domačijah so takrat kolovrati ropotali vse dolge zimske večere in predivo predelovali v prejo. To so nesli k tkalcu, ki je stkal platno. To delo so dolga leta opravljali pri Martinet v Horjulu, ki so bili daleč naokrog znani po tkanju platna. Iz platna pa ni bilo le hišno perilo, temveč tudi srajce, bluze in delovna oblačila. "Lan oziroma platno je tako starejše rodove spremljalo od zibelke do groba," je dejala Intiharjeva, ki zanimanje za tovrstno dediščino goji in pri ljudeh poskuša obuditi že dolga leta. Leta 2008 je v okviru Etnološkega društva Terica, ki ga vodi na Dolenjskem, izvedla projekt, ki je trajal skoraj vse leto. Marca so lan posejali, oktobra pa so ga strli. Medtem so se člani še nekajkrat srečali in lan po potrebi opleli ter na koncu še populili. Sledilo je sušenje, kar na domači krušni peči, puljenje glav in izdelovanje snopov. Te so razgrnili na travnik, da jih je dobil dež in so bilke preperele, vmes pa so jih nekajkrat še obrnili. Po toliko postopkih je bila rastlina pripravljena za trenje. To pa je bil poseben dogodek. Zbralo se je veliko ljudi in pripravili so dan kot nekoč. Terice so trle in fantje so vasovali, vmes pa se je pelo in po končanem delu tudi zaplesalo. Ob tej priložnosti so takrat pripravili tudi razstavo, katere delček so lahko videli tudi obiskovalci razstave v Horjulu. Poleg posteljnega in hišnega perila, med katero spadajo različni prti, prtički, stenski prti z napisi, rjuhe in brisače, je bilo na razstavi mogoče videti tudi del starih tkalskih statev. Vsi razstavljeni predmeti so bili s konca 19. in začetka 20. stoletja, prihajali pa so iz Posavja, Ljubljane in okolice Horjula.
Mnenja obiskovalcev so bila izjemno pozitivna in pohvalna. Tudi razstavljavka Ida Intihar je bila vesela, da je projekt uspel. Žal ji je le, da razstave ni obiskalo več ljudi. A kdo ve, morda bo kaj kmalu prišla priložnost, da razstavo pripravi znova in jo dopolni še z lanenimi oblačili. Kulturna dediščina Slovencev je bogata, zato je treba običaje in navade naših prednikov obujati pogosteje in z večjim zavedanjem, le tako se ni bati, da bi šli v pozabo.
Nadja Prosen Verbič
Foto: M. J. in npv
