Ravno zato smo se pozanimali, na kakšne načine lahko pomagamo. Pri Rdečem križu Slovenije, kjer delujejo preko svojih 56 enot, kamor seveda spada tudi horjulska občina, so poudarili pomen krvodajalstva in spomnili, da je to v resnici najbolj razširjena človekoljubna akcija pri nas. Od tega je odvisno nemoteno delovanje zdravstva in zdravljenje bolnikov. Številke so precej osupljive: V Sloveniji dnevno potrebujemo v povprečju okoli 300 do 350 krvodajalcev. Z razvojem slovenskega krvodajalstva se je v 70-letih izoblikovalo nekaj, kar lahko označimo kot slovensko krvodajalsko izročilo, ki je tesno povezano z dejavnostjo Rdečega križa Slovenije in Zavoda RS za transfuzijsko medicino. V celotni Sloveniji več kot 62.000 krvodajalcev darujejo kri več kot 100.000-krat letno, s čimer sebi, svojim najbližjim in sodržavljanom zagotovijo več kot 45.000 litrov krvi.
Pri Rdečem Križu so podali tudi podatke za našo občino. V Občini Horjul, ki šteje dobrih 3.000 prebivalcev, je v bazo vpisanih 796 oseb, vendar niso vsi aktivni. V letošnjem letu je kri darovalo 89 oseb in to kar 114-krat, kar je seveda zelo pohvalno in priča o tem, da se ti ljudje zavedajo svojega plemenitega darovanja. Vseh ostalih 682 krvodajalcev pa lahko spomnimo, da postanejo ponovno aktivni in s svojim zgledom pritegnejo še druge.
Vsem, ki še nikoli niste darovali krvi, lahko zaupamo, da ni v resnici čisto nič hudega in da vse skupaj poteka strokovno ter hitro. Predvsem pa misel, da si s tem, ko si daroval kri, dejansko nekomu lahko rešil življenje, prinaša tako dober občutek, da ga je težko opisati. Kdor ima krvno skupino, ki je redka, je seveda še toliko bolj dobrodošel in dragocen.
Ob tem samo spomnimo, kaj so osnovni pogoji: Biti morate zdravi in stari od 18 do 65 let ter tehtati najmanj 50 kilogramov ob primerni telesni višini. Darovanje krvi se odsvetuje v primeru, da je njegov volumen krvi pod 3500 ml, izračunan na podlagi telesne višine in telesne mase ter z upoštevanjem spola. Ženske lahko darujejo kri vsake 4 mesece, moški vsake 3 mesece. Odstopanja od navedenih pogojev lahko izjemoma odobri zdravnik (predhodno darovanje je možno do 14 dni pred navedenim pogojem).
Darovanje organov – potrebe so velike, a po krivici je to še vedno tabu tema!
Še ena človekoljubna odločitev pa je odločitev za darovanje organov in tkiv, ki v Sloveniji poteka pod okriljem Zavoda RS za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant. Ker je v soboto, 14. oktobra, potekal evropski dan darovanja organov in tkiv po smrti, je prav, da spregovorimo tudi o tej temi. Gre za odločitev, o kateri moramo razmišljati že za čas življenja in v krogu najbližjih in se s tem izognemo zapletom. Vsak Slovenec se po dopolnjenem 15. letu starosti lahko opredeli in svojo odločitev zabeleži v nacionalnem registru opredeljenih oseb glede darovanja delov človeškega telesa za namen zdravljenja. S svojo odločitvijo seznani tudi svojce in bližnje.
Darovanje organov je popolnoma anonimno, zato prejemnik v nobenem primeru ne more dobiti osebnih podatkov o svojem darovalcu, prav tako tudi darovalčeva družina ne more izvedeti osebnih podatkov prejemnika oziroma prejemnikov. Izvedo lahko le to, ali je bil organ odvzet, presajen in v kateri državi.
Darovalec je lahko vsak, ki nima rakavih obolenj ali neozdravljive sepse in nima nalezljive bolezni. Starost ne predstavlja omejitve za darovanje. Darujemo lahko organe, kot so srce, pljuča, jetra, trebušno slinavko, ledvici in tanko črevo in tkiva, kot so roženica, kosti, hrustanec, mehko kostna tkiva (sklepi in vezi), koža, srčne zaklopke, žile ter matične in reproduktivne celice.
Vsakdo, ki se želi opredeliti ZA oziroma PROTI darovanju po svoji smrti, lahko svojo odločitev izrazi osebno pri pooblaščeni osebi na sedežu Zavoda Slovenija-transplant ali na enem od pooblaščenih mest: v nekaterih lekarnah, bolnišnicah, na Zavodu RS za transfuzijsko medicino, ter na večini območnih združenj RKS (seznam pooblaščenih mest je objavljen na spletni strani Zavoda Slovenija-transplant). Opredeliti se je mogoče tudi po elektronski poti na spletnem portalu eUprava.
Za področje Ljubljane, kamor sodi tudi Občina Horjul, lahko pristopno izjavo izpolnite na RKS – OZ Ljubljana, Tržaška cesta 132, Ljubljana ali po predhodnem dogovoru v prostorih Krajevne organizacije Rdečega križa Horjul, Slovenska cesta 7, 1354 Horjul. Za prijavo ali za vse dodatne informacije lahko tudi pišite na vedrana.pokleka@rdecikirzljubljana.si ali pokličite na mobilno telefonsko številko 040 858 052.
Trenutno je v Sloveniji zgolj 0.7 % prebivalstva, opredeljenega za darovanje organov in tkiv. Žal je povpraševanja več kot ponudbe. Zato na Rdečem križu Slovenije vabijo, da namenimo nekaj časa za premislek o tem, kaj lahko že danes storimo za soljudi tudi po tem, ko nas ne bo več tu.
Peter Kavčič
Foto: Rdeči križ Slovenije
