Osrednja spominska slovesnost, ki so jo v sklopu Spominskih dogodkov v Polhovem Gradcu pripravili Župnija Polhov Gradec, Rafaelova družba in Dramska skupina Neptun, se je pričela z mašo za domovino, ki jo je daroval domači župnik Bogdan Oražem. Ta je v pridigi prebral pretresljiv zapis italijanskega kurata, ki je po naročilu moral na smrt pripraviti 14 nedolžnih mož in fantov, ki pa jim je pred smrtno sodbo omogočil srečanje z duhovnkom ter jim vsaj deloma olajšal zadnje trenutke. Ta se je spraševal tudi o njihovem pogumu in moči, saj v žrtvovanju za svoje najdražje niso izkoristili priložnosti, da bi pobegnili, pač pa so nemo čakali svoj konec. Zbrani pri sveti maši, ki so se je poleg slavnostnega govornika Janeza Janše udeležili tudi državni poslanec Anže Logar, bivši poslanec Miro Petek, nekdanji predsednik državnega zbora in poslanec France Cukjati ter župan Franc Setnikar, so se v molitvi spomnili vseh pomorjenih faranov ter prosili za spravo prihodnjih generacij.
Po maši je sledila spravna komemoracija, ki so jo z recitacijo in priložnostno pesmijo obogatili člani domače dramske skupine ter župnijskih pevskih zborov. Prebrana so bila tudi imena, ki so zapisana na spomeniku pred cerkvijo in govorijo žalostno zgodbo. Vsem 144 pobitim je bilo skupno eno – življenje jim je bilo odvzeto na najbolj krut način, in to večini po koncu vojne, v času tako imenovane »svobode«. V bratomorni vojni, ki je v slovenskem prostoru spisala na tisoče žalostnih zgodb, ni bilo prizaneseno niti polhograjskim krajem. O eni najbolj krutih zgodb, ki se je v noči na 1. avgust 1942 zgodila Štefancovim iz Šentjošta, sta spregovorili živi priči Marija Marolt in Rezka Kržišnik. Pogumno in dragoceno pričevanje, v katerem je bilo iz drgetajočih glasov čutiti še danes prisoten strah, ki sta ga kot nekajletni deklici izkusili, ko so jima partizani pred očmi požgali hišo in hlev ter brez vesti in razloga umorili oba starša, je vzbudilo sočutje in grenke spomine na tiste dni. Zgodba se je za vseh pet otrok, ki so takrat postali sirote, sicer dobro končala, saj so vsi našli topla zavetišča ter si ustvarili razmeroma lepa življenja, a tega, kaj pomeni imeti dom in starševsko zavetje, niso nikoli občutili.

Po pričevanju je bil k besedi povabljen slavnostni govornik, rojak, državnik in eden najzaslužnejših za samostojno Slovenijo, g. Janez Janša. Ta je v govoru pojasnil osnovne taktike komunistov na slovenskih tleh, ki so na eni strani pod lažno krinko narodnoosvobodilnega boja v svoje vrste privabili mnoge iskrene domoljube in izkoristili njihovo domoljubje za državljanski spopad, po drugi strani pa so okupatorja dražili, da je ta streljal talce, požigal slovenske vasi, izvajal nasilje in tako ustvarjal lažno sliko narodnoosvobodilnega boja. Navedel je nekaj konkretnih primerov in številk ter dejal: "Slovenski narod je bil pred 70 leti obglavljen," in nadaljeval, "s tem je slovenski narod izgubil večino svoje elite: ali je bila pobita ali pregnana ali proglašena za drugorazredno brez možnosti za uspeh v življenju." Kljub temu da je preteklo več desetletij in je slovenski narod z zmago Demosa uresničil vsaj formalno demokracijo ter kasneje samostojno državo, pa se po besedah govornika še danes skuša resnico omejevati na način, da se jo zapira v čim ožji javni prostor in se ji ne omogoči širše javnosti, za kar pa se uporablja predvsem medijski monopol in vzgojno-izobraževalni sistem. "Zaradi tega so take slovesnosti, kot je današnja, z branjem imen tistih, ki jih je potrebno vrniti v naše narodno občestvo, v naš kolektivni spomin, še posebnega pomena," je povedal in poudaril, da niso samo dejanja tista, ki so vredna spoštljivega spomina, ampak tudi boj za resnico, ki bo na koncu zmagala. Dotaknil se je tudi družinskega zakonika, iz katerega se skuša izbrisati spol, o čemer pa naj bi državljani z referendumom odločili konec leta. Dogajanje v zvezi s tem je označil kot posledico nerešenih povojnih zadev in kot neke vrste revolucionarno preurejanje družbe proti vsem, proti naravnim načelom. Janša je govor zaključil z mislijo slovenskega pisatelja Ivana Cankarja, ki je pred več kot 100 leti zapisal: "Nobena kaplja krvi ni bila prelita zaman in nobena solza ni bila potočena zastonj." Zbrane pa je pozdravil z besedami: "V tej luči delajmo za resnico in spravo. Bog živi Slovenijo!" Slovesnost se je zaključila z molitvijo pred spomenikom padlim pred cerkvijo, kjer je bil čas za spoštljiv poklon žrtvam, polhograjskim faranom.

Nadja Prosen Verbič

Foto: npv