Odlična in še enkrat odlična komedija v režiji Sama M. Strelca je ne le nasmejala tokrat polno dvorano kulturnega doma, nosila je tudi ganljivo in povsem življenjsko vsebino. Seveda pa je k odličnosti veliko prispeval vrhunski igralski dvojec – Domen in Iztok Valič sta se tudi tokrat izkazala in pokazala svoj igralski talent kot profesionalca ne le v televizijskih serijah pač pa tudi na povsem preprostem ljudskem odru.
Iztok nastopa v vlogi nekdanjega boksarja, ki je vse življenje živel med nasiljem in športom, v svoji starosti pa se je znašel v domu za ostarele kot odmaknjen in nedružaben človek. Vid pa je mladenič, ki ga je življenjska situacija postavila v sobo starca, da tam opravi slikopleskarsko delo in odsluži kazen. Jeznemu mladeniču uspe omehčati starca, da spregovori, potem pa se med njima razvije prav poseben odnos. Gledalec je tako priča dvema generacijama in zabavnim dialogom, ki na koncu ustvarijo čudovit in prijateljski, na trenutke skoraj očetovski odnos. Zgodba dokaže, kako smo stari in mladi eden drugemu potrebni, kako eden drugemu dajemo. Igra je ponovno dokazala, da tudi na odru velja manj je več, oder je bil namreč skoraj prazen, za ustvarjanje odlične komedije je bilo potrebnih zgolj nekaj rekvizitov in to je bilo dovolj, da so obiskovalci predstave domov odšli zadovoljni in bogatejši za lep večer.