Polhograjski upokojenci: izlet iz Gradca v avstrijski Graz

8. oktober – Peljali smo se mimo Celja, Maribora, preko mejnega prehoda Šentilj do štajerske prestolnice, Gradca. Avstrijsko ime za mesto Graz izvira iz slovenske besede gradec in pomeni mali grad. Graško polje je bilo v rimskem imperiju gosto poseljena kmetijska pokrajina. V 6. stoletju je bil tukaj zgrajen grad, od koder izhaja ime Graz. Najstarejša naselbina na področju današnjega mesta datira v bronasto dobo. Ime mesta in nekatere arheološke najdbe pričajo o majhnem gradu Slovanov, ki je sčasoma postal močno branjena utrdba. Nemško ime Graz je bilo prvič zapisano leta 1128 in v času vladavine vojvod Babenberžanov je mestece postalo pomembno gospodarsko, komercialno in upravno središče. Leta 1281 je cesar Rudolf I. mestu podelil posebne pravice. V 14. stoletju se je v Gradcu naselila notranja avstrijska linija rodbine Habsburžanov. Ti so živeli v gradu Schlossberg, iz katerega so vladali Štajerski, Koroški ter delom današnje Slovenije in Italije (Kranjski in Goriški).

Od začetka 15. stoletja je bila v Gradcu rezidenca mlajše veje Habsburžanov, ki je zasedla cesarski prestol leta 1619 s cesarjem Ferdinandom II., ta pa je prestolnico preselil na Dunaj. Zaradi svoje strateške lege v središču odprte in rodovitne doline Mure je bil Gradec večkrat oblegan (vendar neuspešno), leta 1481 s strani Madžarov in njihovega kralja Matije Korvina ter s strani otomanskih Turkov v letih 1529 in 1532. Razen Riegersburga je bil grad Schlossberg edina utrdba v regiji, ki je Turki niso zavzeli. Do leta 1749 je Gradec ostal glavno mesto avstrijskih dežel (Štajerske, Koroške, Kranjske, Goriške in Istre). Nove utrdbe okoli Schlossberga so bile zgrajene proti koncu 16. stoletja. Napoleonova vojska je zasedla Gradec leta 1797. Leta 1809 se je mesto branilo ponovnega napada francoske vojske. Schlossberg je uspešno zdržal 8 napadov, toda medtem je Velika armada zavzela Dunaj in cesar je ukazal, naj se branilci predajo. Sledil je poraz Avstrije proti Napoleonu v bitki pri Wagramu leta 1809, istega leta je bila v palači Schönbrunn na Dunaju podpisana mirovna pogodba. V skladu z njenimi določili so morali utrdbo na hribu Schlossberg porušiti, ostal je lahko le stolp z uro, ki je še danes nekakšen simbol mesta.

Za obiskovalce je zanimivo predvsem staro mestno jedro, ki je pod Unescovo zaščito in za mogočnimi fasadami mestnih hiš iz različnih obdobij od gotike, renesanse in baroka do jugendstila ter sodobne arhitekture skriva marsikatero zanimivost. Odkrivati smo jih začeli na glavnem trgu z mestno hišo, od koder ulice in uličice vodijo do frančiškanske cerkve, deželnega dvorca in orožarne, mestne farne cerkve, katedrale, mimo številnih muzejev in pomembnih kulturnih stavb. Nikakor nismo pozabili na Urin stolp, ki je simbol mesta in se mogočno dviguje nad starim delom Gradca. Ogledali smo si tudi umetni otok, t.i. otoško republiko, ki je namenjen kulturnim prireditvam in srečevanju ljudi ter je bil zgrajen leta 2003, ko je bilo mesto Gradec kulturna prestolnica Evrope. Graz (prej tudi Grätz) je glavno mesto Štajerske in ima 288.806 prebivalcev, je drugo največje mesto v Avstriji. Mesto se nahaja na obeh straneh Mure. Gradec se je razvil v univerzitetno mesto, izbrano je bilo za mesto človekovih pravic in je nosilec nagrade Europa. Po ogledu mesta, znamenitosti smo se po bogatem kosilu vrnili domov. Letos nas čaka še en izlet – martinovanje.