V prvem nadstropju bodo prostor za lokalno samoupravo, arhiv, matični urad in prostor za knjižnične dejavnosti ter stalne razstave ali potopisna predavanja. V drugem nadstropju bo vhod v malo dvorano, ki bo primerna za godbo ali prireditve manjšega obsega. Arhitekt je povedal, da skupna kvadratura objekta znaša okoli 2.400 m², v višino meri 10,5 metra in je energetsko učinkovit ter z estetskega vidika prijazen občanom, saj gre za kombinacijo moderne in klasične gradnje. Zbrane je seznanil, da je pred objektom prostor za parkiranje, in sicer je načrtovanih 59 parkirnih mest, 7 za invalide, in prostor za kolesa. Župan je še dodal, da gre za investicijo, ocenjeno na 4,6 milijona evrov, ter dopolnil, da je občinski svet že potrdil predinvesticijsko zasnovo in investicijski program za center ter ga vključil v občinski proračun.
Občani so nato dobili priložnost za vprašanja. Na vprašanje v zvezi z gradnjo trgovine je župan odgovoril, da trgovina ni stvar občine, pač pa gre za samostojen objekt, res pa je, da je občina redno v stiku s potencialnimi investitorji. Zagotovil je, da trgovina na Dobrovi bo, saj obstajata dva zainteresirana graditelja, ki bi takoj s sprejetim občinskim prostorskim načrtom pristopila h gradnji objekta. Odgovor glede pošte na Dobrovi se je glasil, da prostor za pošto v objektu je zagotovljen, vendar ta trenutno ni zainteresirana zanj, prav tako je praksa poslovanja podjetja v zadnjem času naklonjena zapiranju manjših poslovalnic in bo odločitev jasna v času gradnje. Izrečen je bil tudi pomislek glede premajhnega števila predvidenih parkirnih mest. Župan je pojasnil, da bo prostor za parkiranje tudi pred trgovino, prav tako pa tudi na lokaciji, kjer je načrtovana ureditev parkirišča parkiraj in se pelji na Dobrovi, zasnovo katerega so si zbrani lahko tudi ogledali.
Nekoliko burnejša razprava se je razvila ob pomisleku nekaterih, da je pri pridobivanju soglasij za Center Emila Adamiča šlo za pogajanja glede izgradnje zadrževalnika na Dobrovi. Župan je ob tem jasno in glasno zagotovil, da ta projekt ni nikakor povezan s predvideno izgradnjo zadrževalnika, saj zemljišča ne posegajo v območje DPN, pač pa v območje majhne poplavne ogroženosti, kjer je takšna gradnja dopustna. Prav tako je ponovno zagotovil, da si bo še naprej prizadeval, da do druge faze državnega prostorskega načrta, torej zadrževalnika na Dobrovi ne bo prišlo. Setnikar je še dodal, da je končna časovnica poteka gradnje vezana na sprejem občinskega prostorskega načrta, ki bo obravnavan in sprejet na seji občinskega sveta še to jesen. Temu bosta sledila razpis za izbiro izvajalca in sklenitev gradbene pogodbe po pogodbeni klavzuli obračuna izvedenih del »ključ v roke« s fiksno ter nespremenljivo ceno.
Odprta so bila tudi vprašanja, vezana na druge projekte oziroma širši razvoj Dobrove, in sicer glede prometnega režima, ki bi po mnenju nekaterih z izgradnjo centra središče kraja razdelil na dva dela, zato so nekateri že predlagali obvozno cesto. Setnikar je povedal, da so dokumenti glede gradnje obvoznice prav tako pripravljeni, vendar jih k izgradnji centra niso prilagali, saj bi zaradi naravovarstvenikov postopek lahko le še bolj zavlekli, bo pa naslednja sprememba prostorskega načrta namenjena posebej obvoznicam in kolesarskim potem. Zastavljeno je bilo tudi vprašanje glede gradnje doma starejših. Čeprav je ministrstvo letos podelilo zgolj eno tako koncesijo, je takšen objekt tukaj kratkoročno težko pričakovan, prostor zanj je že začrtan v prostorskem aktu, in sicer v Polhovem Gradcu. Župan je še pojasnil, da se problematike staranja zavedajo, zato so v dogovoru z domom starejših na Bokalcah, kjer so pripravljeni pomagati, da bi v občini organizirali eno od oblik dnevnega varstva starejših. Nekaj vprašanj je bilo izrečenih tudi na teme ureditve signalizacije v Stranski vasi, zdravstvene in zobozdravstvene dejavnosti na Dobrovi, o čemer smo že obširno pisali. Ob koncu se je župan Setnikar zahvalil vsem za udeležbo in izrazil željo, da se zastavljeni projekti, ki prispevajo k blaginji vseh občanov, čim prej tudi uresničijo.
Besedilo in fotografija: Nadja Prosen Verbič