»Stran pa naumo metal« je bil slogan izmenjevalnice, ki je že v prvem vikendu novembra potekala v prostorih šentjoškega kulturnega doma. Eva Malovrh in Katarina Oblak, idejni vodji in glavni organizatorki, sta se z zamislijo o izmenjavi oblačil poigravali že kar nekaj časa, ko sta ugotovili, da le besede in popite kave ne bodo rešile ničesar. Dodatno spodbudo za organizacijo jima je predstavljala Erasmus izmenjava, kjer sta videli, da so podobni dogodki v tujini že kar dobro razširjeni, »tudi med ''mainstream'' populacijo in ne samo med alternativci,« kot je situacijo opisala Malovrhova. Prav zaradi uspeha, ki ga je izmenjevalnica novembra doživela, pa sta se odločili, da organizirata tudi spomladansko različico, ki bo potekala v Kulturnem domu Šentjošt v nedeljo, 15. 5. 2022

»Včasih je pač treba samo reči, okej, kaj lahko jaz naredim na področju odgovorne potrošnje. Se pravi, kaj lahko najprej naredim sama kot posameznica, nato pa tudi, kaj lahko naredim v lokalnem okolju,« odločitev o prvi izmenjevalnici komentira Oblakova.

Namen organizatork ni le ozaveščati o ponovni uporabi oblačil, ampak širše ozaveščanje o odgovorni potrošnji, po načelu katere se trudita živeti tudi sami. Problem hitre mode vidita v tedensko spreminjajočih modnih trendih, ki imajo zelo kratko ''uporabno dobo''. Dogodki, kot je izmenjevalnica, pa po njunem mnenju pokažejo, da obstaja tudi drugačna pot, kako priti do uporabnih, lepih in zanimivih ter kvalitetnih kosov, ki se nam samim mogoče valjajo po omarah, komu drugemu pa pridejo prav.

Za organizacijo sta združili moči s študentskim društvom Silaq, člani katerega nudijo pomoč pri postavitvi prostora, oni dve pa sta se lotili vzpostavitve izmenjevalniškega sistema. Glede na število prinesenih izdelkov, strokovna žirija podeli žetone, s katerimi lahko obiskovalci izberejo kose oblačil ali izdelke (fokus dogodka namreč niso izključno oblačila, spodbuja se tudi menjava obutve, knjig, CD-jev, vinilk, torb in sobnih rastlin), ki jih je prinesel nekdo drug. Edini pogoj je, da morajo biti vsi izdelki dobro ohranjeni. Izmenjevalnica, po besedah organizatork, pač ni prostor za kosovni odvoz.

Z udeležbo na prvi novembrski izmenjevalnici sta bili zadovoljni, sploh ker je potekala v tako majhnem lokalnem okolju. Malovrhova dodaja, da je veliko ljudi samo darovalo oblačila, vzeli pa niso ničesar. »Ampak vseeno sem iz srca hvaležna vsakemu, ki si je vzel čas in pospravil svojo omaro ter obleke pripeljal na zbirno mesto.«  

Obe si želita, da bi se izmenjevalnice poleg mladih, udeležilo več starejših ljudi, predvsem iz generacije njunih staršev. »Na uho so mi prišli razni komentarji, češ, kako bo pa izgledalo, če bom imela enak pulover kot ga je prejšnji teden nosila soseda. To  me je res presenetilo,« pojasnjuje Oblakova in dodaja, da se ji zdi, da smo ljudje slavni rek ''obleka naredi človeka'' vzeli preveč resno ter da je vseeno veliko pomembneje, da drug na drugem opazimo ter občudujemo vrednote, besede, toplino, oči in ne obleke.

Največji strah, ki pride z izmenjevalnico je, da bi na koncu dogodka ostal kup neizmenjanih oblačil, ki jih bo potrebno odnesti na odpad, česar pa organizatorki nista želeli storiti. Zato sta preostanek izdelkov prve izmenjevalnice razdelili v različne kategorije, kasneje pa sta jih podarili raznim organizacijam. »Dogovorjeni smo bili z Zvezo prijateljev mladine, kjer potrebujejo oblačila za mladino, nekaj oblačoil je šlo Kraljem ulice, tisti kosi, ki pa so bili že preveč uničeni za uporabo, so šli v Center ponovne uporabe,« pojasnjuje Malovrhova. Obenem obe upata, da se bo na ta način dogodka prijela dobrodelna nota, saj bodo oblačila šla tistim, ki jih zares potrebujejo.

Načrtov za prihodnost imata še veliko – poleg konstantnih sezonskih izmenjevalnic si želita tudi začeti  izmenjave semen, sadik, vrtnih pridelkov,  pa tudi razne delavnice in predavanja. Predvsem pa upata, da bodo taki dogodki spodbudili še kako potrebne debate o konceptu odgovorne potrošnje.