»Film govori o genocidu, o ubijanju Ukrajincev skozi uničevanje njihove kulture,« je film poljskega novinarja Tomasza Grzywaczewskega opisal veleposlanik in dodal, da je ravno ukrajinska kulturna dediščina tisto, kar Rusija z vojno želi izbrisati. »Ponosen sem, da lahko film predvajamo tudi v Šentjoštu, saj sem imel sem priložnost videti zanos in trud pri ohranjanju vaše kulture in kulturne dediščine.«

Veleposlanik si je skupaj s soprogo Joanno Olendzko namreč imel priložnost ogledati vse pomembnejše postojanke v Šentjoštu. Skupaj s člani kulturnega društva in še nekaterimi vaščani sta se najprej ustavila v restavraciji Grič, kjer ju je sprejel chef Luka Košir. Predstavil jima je delovanje restavracije in pomen vpliva lokalnega okolja ter sodelovanja z lokalnimi dobavitelji. Ob pogostitvi se je razvil pogovor o nadaljevanju družinske tradicije, ki ga je popestrilo tudi prepevanje slovenskih pesmi.

Na poti do Restavratorstva Kavčič je Klara Keršič, predstavnica Kulturnega prosvetnega društva Ivan Cankar Šentjošt, veleposlaniku na kratko predstavila Šentjošt in dogajanje na vasi v okviru društev. V ateljeju restavratorstva je gosta nato sprejela umetnostna zgodovinarka Fani Oražem in jima predstavila projekte, s katerimi se trenutno ukvarjajo. Podrobneje sta spoznala sam proces restavriranja in si med drugim ogledala del Plečnikovih propilej na ljubljanskih Žalah, ki je trenutno v obnovi. Spoznala pa sta tudi zgodbo Liudmyle Chemodanove, ukrajinske umetnice, ki se je v lanskem letu pridružila ekipi Restavratorstva Kavčič.

Veleposlanik Olendzki je pri tem dodal, da v tem vidi veliko vrednost. »Iz Ukrajine je prebežalo veliko število žensk in otrok, ki iščejo delo, saj si preko zaposlitve želijo postati neodvisni ter si tako povrniti dostojanstvo,« je pojasnil. »Poleg tega je znanje ohranjanja artefaktov še posebej pomembno za Ukrajince, ki se bodo morali po koncu vojne lotiti obsežne kulturne obnove.«

Skupaj s šentjoško delegacijo sta veleposlanik in soproga nato obiskala Kapelo mučencev ter obe vaški cerkvi. Anita in Vid Klančar sta jima predstavila proces odkrivanja fresk v cerkvi svetega Jošta, Marta in Peter Keršič pa sta razložila zgodovino Šentjošta v vojnem in povojnem času prejšnjega stoletja. Po ogledu obeh cerkva in kratke predstavitve Možinetove hiše sta se gosta skupaj z ostalimi spremljevalci odpravila v kulturni dom, kjer se je začel ukrajinski večer.

Projekcijo filma Izbrisati narod je popestril še koncert Ukrajinke Jeve Chemodanove in kulturni program, v sklopu katerega sta Manca Oblak in Benjamin Kucler prebrala dve zgodbi, povezani z vojno, Ukrajino in Šentjoštom – prva je govorila o Francu Oblaku iz Suhega dola, ki je ki je pred 80 leti prišel v ukrajinsko Odeso in se zaradi dobrote Ukrajincev tudi vrnil domov, druga pa o že prej omenjeni Luidmyli Chemodanovi, ki je lani prebežala iz Ukrajine in si v Sloveniji ustvarila začasen dom. Program je spremljala slikarska razstava, ki sta jo pripravila zakonca Chemodanov. 
Mirjam Tominc, foto: MT