Pravljične ozimnice v gozdu so dogodek, ki ga organizira gledališka skupina Theatro Šentjošt. Pod vodstvom režiserke in idejne vodje projekta Lucije Trobec otroke že tretje leto zapored vabijo na sprehod pod krošnjami dreves, kjer najmlajši lahko spoznavajo pravljice iz vsega sveta. Tokrat so se lotili zgodbe o Snežni kraljici, za katero pravijo, da je zgodba o odraščanju, zgodba o boju med dobrim in zlim, zgodba o neomajnem prijateljstvu, zgodba o sanjah, pogumu, moči ter zgodba o temi in strahu. Od kod ideja Pravljičnih ozimnic v gozdu sploh izvira in kako pomembno je ustvarjati tudi za otroke, pa je zaupala Lucija Trobec.  

Od kod izvira ideja Pravljičnih ozimnic?

Pravzaprav gre za kombinacijo dveh manjših projektov, ki smo se jih Theatrovci lotili v času izolacije. Ker nismo želeli popolnoma prekiniti stika z ustvarjanjem, smo na našem Facebook in Instagram profilu objavljali posnetke ljudskih pravljic, ki smo jih lahko s pomočjo tehnologije snemali na daljavo. Poleg tega pa smo v spomladanskem času, ko so se ukrepi začeli rahljati, pripravili dogodek,         imenovan Sedem prebujenj. Šlo je za sprehod »okoli potoka«, kot Šentjoščani imenujemo to pot, na kateri so se vrstile različne postaje od petja, meditacije, branja poezije, igranja na inštrumente do različnih inštalacij. Po tem dogodku pa je prišla ideja, da bi poskusili pripraviti podoben dogodek tudi za otroke. Na poti po gozdu bi se na različne načine rojevale pravljice. Tako nastopajoči kot gledalci se tako lahko poigramo s pravljičnim oz. magičnim pod krošnjami dreves, med prepletenimi koreninami ali na prostranih travnikih. Skratka v naravi. Kadar pripravljamo Pravljične ozimnice, se vedno sprašujemo, kaj sploh potrebujemo. Narava je namreč že sama po sebi tako navdihujoča in ezoterična. Se ji moramo pa seveda prepustiti in se z njo uglasiti.

Zakaj ravno »ozimnice«?

Ko smo snemali pravljice za naša družbena omrežja, smo projekt seveda želeli poimenovati. Zato smo vsi člani na list papirja zapisovali asociacije na temo ljudskih pravljic. Nekdo je potem zapisal Pravljične ozimnice. Takrat nismo potrebovali glasovanja, ker smo čutili, da je naslov pravi. Pravljične ozimnice kot neka starodavna shramba zgodb in pripovedi, ki je že od nekdaj med nami in ki se z vsakim dnem na novo polni.   

Kako izberete rdečo nit Pravljičnih ozimnic?

Kaj pa vem? Precej po navdihu. Do zdaj smo jih izpeljali trikrat. Prvič smo obdržali temo ljudskih pravljic, ker smo nekako želeli z dogodkom v živo končati zvočno snemanje pravljic. Drugič je bilo leto Ele Peroci in se mi je zdelo prav, da tudi njene zgodbe zaživijo v gozdu. Tokrat pa je bila na vrsti Snežna kraljica, ker smo želeli pripraviti še zimsko edicijo Pravljičnih ozimnic. Do zdaj smo jih namreč vedno pripravili na zadnji dan poletnih počitnic. Za bolj pravljični vstop v novo šolsko leto. 

Snežno kraljico ste s Theatrom Šentjošt že postavili na oder. Zakaj se je tokrat preselila v gozd?

O tem sem že dlje časa sanjarila. Na splošno imam zgodbo o Snežni kraljici zelo rada. Poleg tega pa sem si želela vstopiti v ustvarjanje predstave postaj, kjer na poti sledimo eni zgodbi.

Kako so potekale priprave?

Navadno priprave zgledajo tako, da naberem skupino, potem se skupina razdeli v manjše skupine in si izbere pravljico oz. del zgodbe, ki jo bo obravnavala. Potem skupaj raziščemo, na kakšen način bo vstopila v zgodbo – s pomočjo pripovedovanja, plesa, giba, zvoka, lutkovnega gledališča … Ko imamo to, pa se vsaka skupina pripravlja po svoje. Sama se jim občasno pridružim na vajah, da jih usmerim kam naprej. Potem se kot celota dobimo in poiščemo teren v naravi.

Kako pomembno se vam zdi ustvarjanje za otroke?

Zelo! Tako predstav za otroke kot otroške publike nikakor ne bi smeli podcenjevati. Otroci so najbolj iskrena publika in enako je z njihovo domišljijo. Neomajna in neskončna je. Vidijo in čutijo mnogo več, kot si odrasli sploh lahko predstavljamo. Zato je pomembno, da se veliko sprašujemo in raziskujemo tudi otroški teater. Poleg tega jim že takrat lahko odpremo vrata v svet gledališča in jih povabimo vanj.

Kakšne so ideje in načrti za Pravljične ozimnice v prihodnosti ?

Vsekakor si s Pravljičnimi ozimnicami želimo nadaljevati. Želim si, da bi k projektu lahko povabili različne umetnike in s tem poskrbeli za izmenjavo različnih idej, misli in čutenj. Prav tako si želim, da bi se lahko s Pravljičnimi ozimnicami selili po različnih koncih in krajih. Kar pa se tiče zgodb, pa sploh ne verjamem, da bi jih lahko zmanjkalo. Morda bi bilo zanimivo tudi, da bi tovrstni dogodek pripravili z otroki in nanj povabili odrasle.