V petek, 6. septembra, je bila v cerkvi sv. Jošta v Šentjoštu otvoritev razstave z naslovom 3540 Jama pod Macesnovo gorico, ki jo je pripravil Jože Dežman. Dogodek je obeležil tudi ogled filma 3450 Bratomor v jami pod Macesnovo gorico ter pogovor z avtorjem razstave. Film si lahko ogledate na YouTube z naslovom 3450 Bratomor v jami pod Macesnovo gorico. Razstava (možen ogled do 27. septembra) ponuja vpogled v eno najbolj tragičnih poglavij slovenske povojne zgodovine – poboje v breznu pod Macesnovo gorico v Kočevskem Rogu. 
Razstava temelji na arheoloških izkopavanjih, ki so potekala med aprilom in septembrom 2022, kjer so raziskovalci izkopali posmrtne ostanke 3450 žrtev, umorjenih junija 1945. Med izkopavanji so bili odkriti številni predmeti, povezani tako z žrtvami kot s storilci. Skupno je bilo najdenih več kot 10 000 predmetov, med katerimi je bilo 8254 predmetov osebne narave, pripadajočih žrtvam, ter 2030 predmetov povezanih s storilci. Predmeti, najdeni v breznu, vključujejo osebne predmete žrtev, kot so svetinjice, rožni venci, prstani in ure, pa tudi jedilni pribor, predmete za osebno nego in oblačila. Posebno pretresljivi so ostanki ranjencev in invalidov, ki so bili prav tako umorjeni v breznu. Najdbe amputiranih udov, zaceljenih in nezaceljenih ran ter ostankov bergel pričajo o brutalnosti zločina, saj so bili v smrt poslani tudi tisti, ki so bili nesposobni bega ali obrambe. Poleg osebnih predmetov so bili v jami najdeni tudi ostanki streliva in eksploziva, vključno s tulci različnih kalibrov, naboji in bombami, ki so pripadali storilcem. Med predmeti so našli 87 delov britanskih ročnih bomb, dele italijanskih bomb in jugoslovanskih ročnih bomb. Arheologi so prav tako odkrili sledi miniranja, ki so ga izvajali storilci z namenom zakriti sledi svojih zločinov. 
Otvoritev razstave je sovpadala z delom slikarske razstave Preobrazba sveta, ki jo je pripravil slikar Jošt Snoj. Ta razstava, ki prav tako poteka v cerkvi sv. Jošta, vključuje dela iz Snojevega cikla Huda jama, s katerimi umetnik povezuje realistično upodobitev z nadčasovnimi temami življenja, smrti in presežnega. 

Manca Dolinar