V petek, 6. septembra, je bila v cerkvi sv. Jošta
v Šentjoštu otvoritev razstave z naslovom 3540 Jama pod Macesnovo gorico,
ki jo je pripravil Jože Dežman. Dogodek je obeležil tudi ogled filma 3450
Bratomor v jami pod Macesnovo gorico ter pogovor z avtorjem razstave. Film si lahko ogledate na YouTube z naslovom 3450
Bratomor v jami pod Macesnovo gorico. Razstava (možen ogled do 27. septembra) ponuja vpogled v eno najbolj
tragičnih poglavij slovenske povojne zgodovine – poboje v breznu pod Macesnovo
gorico v Kočevskem Rogu.
Razstava temelji na arheoloških izkopavanjih, ki so
potekala med aprilom in septembrom 2022, kjer so raziskovalci izkopali posmrtne
ostanke 3450 žrtev, umorjenih junija 1945. Med izkopavanji so bili odkriti
številni predmeti, povezani tako z žrtvami kot s storilci. Skupno je bilo
najdenih več kot 10 000 predmetov, med katerimi je bilo 8254 predmetov osebne
narave, pripadajočih žrtvam, ter 2030 predmetov povezanih s storilci.
Predmeti, najdeni v breznu, vključujejo osebne predmete žrtev, kot so
svetinjice, rožni venci, prstani in ure, pa tudi jedilni pribor, predmete za
osebno nego in oblačila. Posebno pretresljivi so ostanki ranjencev in
invalidov, ki so bili prav tako umorjeni v breznu. Najdbe amputiranih udov,
zaceljenih in nezaceljenih ran ter ostankov bergel pričajo o brutalnosti
zločina, saj so bili v smrt poslani tudi tisti, ki so bili nesposobni bega ali
obrambe. Poleg osebnih predmetov so bili v jami najdeni tudi
ostanki streliva in eksploziva, vključno s tulci različnih kalibrov, naboji in
bombami, ki so pripadali storilcem. Med predmeti so našli 87 delov britanskih
ročnih bomb, dele italijanskih bomb in jugoslovanskih ročnih bomb. Arheologi so
prav tako odkrili sledi miniranja, ki so ga izvajali storilci z namenom zakriti
sledi svojih zločinov.
Otvoritev razstave je sovpadala z delom slikarske razstave
Preobrazba sveta, ki jo je pripravil slikar Jošt Snoj. Ta razstava, ki
prav tako poteka v cerkvi sv. Jošta, vključuje dela iz Snojevega cikla Huda
jama, s katerimi umetnik povezuje realistično upodobitev z nadčasovnimi
temami življenja, smrti in presežnega.
Manca Dolinar




