Kupili vozilo za misijone, sedaj ga pripravljajo za Madagaskar

Prav v tem času lahko v mnogih glavnih medijih po svetu in tudi pri nas v Sloveniji spremljamo poročanja o hudi lakoti, ki grozi prebivalcem južnega dela Madagaskarja. Gre za ljudi, ki živijo daleč stran od velikih mest in so odvisni predvsem od dela svojih rok, torej od poljedelstva in od narave. Janez Krmelj, misijonar, ki že več kot 30 let pomaga tem ljudem na podeželju, pravi, da Slovenija s svojimi darovi pomaga revnim in ubogim na ogromnem področju, ki šteje približno dva milijona prebivalcev.

Sredi maja pa je žarek upanja in dobrote posijal tudi tja, kjer pustošijo peščeni viharju in kjer preti suša. Trud, prizadevanja in tudi molitve so obrodile sad, bi lahko rekli in v nekaj mesecih bo prav v misijonu, kjer deluje naš rojak Janez Krmelj, prišli hitreje in dlje z novim reševalnim vozilom. A, da ne bo pomote, to so za nas Evropejce povsem nepredstavljive razmere. Za 30 kilometrov dolgo pot terenski reševalni avto potrebuje približno šest ur vožnje. Ker pa se v zadnjih letih trgovci iz večjih mest po nacionalnih cestah (ki spominjajo bolj na zelo slabe kolovoze) do podeželskih občin vozijo s terenskimi tovornjaki, pa cesto tako uničijo, da je praktično neprevozna celo z dobrim terenskim avtomobilom. Reševanje življenj je zato mnogokrat zelo oteženo. Ob tem moramo izpostaviti, da je največkrat treba posredovati pri zapletu med porodom na podeželju. Tam za porod običajno skrbijo starejše žene, ki pa seveda ne poskrbijo dovolj za higieno poroda in prihaja do infekcij. Dostikrat se zgodi, da otroke še rešijo, porodnice pa zaradi raznih okužb zbolijo in žal tudi umrejo. Če zdravnik iz misijonarske bolnice pravočasno pride do porodnice in otroka pa jim lahko pomaga z znanjem in zdravili. A, kot omenjeno, to je vse prej kot enostavno, saj za premagovanje kratkih razdalj potrebujejo zelo veliko časa, ker so ceste tako katastrofalno slabe.

Dobri ljudje so se odzvali in pomagali, vsak evro šteje in rešuje življenja
Z darovi, ki so jih avgusta lani zbrali na Krištofovo nedeljo, so preko organizacije MIVA, ki skrbi za misijonarska vozila, kupili odpisani terenski tovornjak Mercedes – Benz Unimog za malo manj kot trideset tisoč evrov. Pri iskanju ustreznega vozila se je zelo angažiral polhograjski župnik Bogdan Oražem, ki je zadnje leto raziskoval različne ponudnike teh vozil, ki so v Evropi zelo iskana, saj jih po tem, ko jih vojska odproda, ljudje pokupijo in predelajo v avanturistične terenske avtodome. Po posredovanju in pomoči podjetja Prigo d.o.o. z Brezovice pri Ljubljani pa so le prišli do specializiranega trgovca v Nemčiji, ki je imel primeren terenski tovornjak z nadgradnjo. Misijonar Janez Krmelj pojasnjuje: 'Unimog je za potrebe Misijona idealno reševalno vozilo. Vsi njegovi rezervni deli so dobavljivi, tudi če gre za starejše vozilo, kot je to, ki ima zelo preprosto tehniko. Ker je bilo del vojaškega voznega parka, je kljub 30 letom in z malo manj kot 50.000 prevoženimi kilometri v zelo dobrem stanju, predvsem pa znotraj finančnih okvirjev, ki jih za ta namen premoremo. Vozne razmere na podeželju Madagaskarja so zelo slabe, zato vsa sodobna tehnika ne pride v poštev, ker je preobčutljiva na tako ekstremne razmere in pogoje.'

Test od Butajnove do Planine
Po prihodu v Slovenijo sredi maja sta bodoče reševalno terensko vozilo za misijon, ki ga vodi Peter Opeka, na prvo testno vožnjo, da preverita, kako vse skupaj deluje, zapeljala župnik Bogdan Oražem, ki je tudi sam zelo aktiven pri pomoči slovenskim misijonom na Madagaskarju in misijonar, ki je hkrati upravljalec bolnice in šole Janez Krmelj. Da bi bili kar čim bolj učinkoviti, so s testno vožnjo opravili kar v okolici Butajnove. Poiskali so le kolovoz in makadamsko cesto in z veseljem ugotovili, da terenski tovornjak, ki je znan po svoji vzdržljivosti in prehodnosti skozi najbolj zahtevne terene, dobro služi. Kljub letom tovornjak dela kot švicarska ura. Sedaj se bodo popravil bolniške nadgradnje lotili lokalni mojstri, ki so tako dobrega srca, da jim ni težko darovati ure svojega dela in znanja, ki je pri takšnih popravilih izredno dragoceno. Rokave sta že zavihala Jože in Klemen Čepon iz Butajnove ter klepar Valentin Tominc. Ko bo reševalno vozilo enkrat odpotovalo z ladjo na Madagaskar, bo namreč daleč stran od mojstrov kot so pri nas, ki premorejo tudi sodobno orodje. V naslednjih fazah bodo notranjost opremili še z zdravstvenimi aparaturami, ultrazvokom, hladilnikom za cepiva, defibrilatorjem, kisikom, na streho pa bodo namestili fotovoltaične celice za oskrbo vseh aparatur z elektriko. Še pred koncem poletja bo bolnišnica v misijonu Ampitafa lahko reševala življenja s točno tem reševalnim vozilom.

Jože Čepon, Janez Krmelj ter Bogdan Oražem

Janez Krmelj

Janez Krmelj, sočutje do ljudi me žene naprej
Bolnica, ki leži na jugu Madagaskarja, spada pod okrilje mnogo večje celote z več misijoni, za katero skrbijo slovenski misijonarji na tem velikem območju. V svojem poslanstvu, da približajo vsaj osnovno zdravstveno oskrbo ljudem na podeželju, so uspešni. Posebno poslanstvo ima porodnišnica. Imajo poseben načrt, ki vsem omogoča brezplačen porod, obroke za tri dni in obleko za novorojenčka. S tem skušajo čim več mamic privabiti v porodnišnico, da ne bi prihajalo do težav pri porodih na domu, kjer sicer še vedno beležijo kar 10 odstotno smrtnost. Ljudje mislijo, da če so včasih lahko vse reševali sami, da je še vedno enako. A žal ni tako. Higienske razmere so se medtem spremenile. Tudi mikrobi so se v zadnjih petdesetih, tridesetih letih razvili in so postali bolj nevarni. Več je tudi nesnage po naseljih in vse to negativno vpliva na zdravje. Ljudem pa je vse to zelo težko to dopovedati, ker so premalo izobraženi. Tega se v misijonu zavedajo in zato delujejo tudi na področju izobraževanja. Doslej so številnim omogočili pot tudi do boljše izobrazbe, nekateri so celo postali učitelji ali zdravniki. Še en zanimiv podatek bomo navedli. V misijonski šoli imajo vsi otroci brezplačno šolanje in hrano. Veste, koliko stane prehrana za šolo, ki jo obiskuje 600 otrok? 4000 evrov za celo leto! Dostikrat je to edini redni obrok pri predšolskih in šolskih otrocih. Zato je vsak evro, vsak dar namenjen direktno bolnici in šoli. Če želite, lahko pomagate tudi vi.

Besedilo in foto: Peter Kavčič