V zgodnjem
jutru devetega aprila se nas je 51 pohodnikov odpeljalo proti Lendavi. Po
slabih treh urah smo prispeli v Lendavo, kjer se nam je pridružil predsednik PD
Lendava g. Štefan. Pred nadaljevanjem poti smo si v lokalu Mlinček privoščili
kavico, ker pa imajo tudi svojo pekarno, so nam postregli tudi sveže rogljičke.
Iz Lendave smo pot nadaljevali prek mejnega prehoda Dolga vas v smeri
Tapolške kotline in Blatnega jezera do vasi Kisapati. Od tu smo se podali na
vrh vulkanskega stožca – Goro sv. Jurija, visoko 415m.
Szent György-hegy, kakor jo imenujejo madžari, je eden od značilnih hribov
Balatona z ogromnimi bazaltnimi stebri ob strani. Nahaja se sredi kotline
Tapolca, omejujeta jo dva vodotoka Tapolca in Eger. Podlaga gore izvira iz
sedimentov Panonskega morja, na katerem so se pred 3–4 milijoni let z vrsto
vulkanskih izbruhov odlagale plasti bazalta in bazaltnega tufa. Pot nas je
vodila ob bazaltnih stebrih, ki se dvigajo do 40 m visoko, stoječi kot orgelske cevi eden ob drugem. Ni čudno, da
je ta gora zaradi svojih naravnih lepot tako priljubljena pohodniška
destinacija. Pot nas je vodila počasi proti vrhu gore sv. Jurija in vse bolj je
bilo opazno, da je bil tu pred davnimi leti vulkan. Ko smo prispeli na vrh, se
nam je odprl prečudovit razgled na ostale bazaltne hribe, v daljavi pa je
ležalo Blatno jezero.
Malo smo si oddahnili, naredili fotografijo za spomin in se po drugi strani
gore odpravili nazaj v dolino. Med potjo smo prišli do razgledne točke, od
koder je bil lep pogled na regijo Badacsonyu. Poleg urejenega kopališča s
termalno vodo je območje znano po pridelovanju odličnega vina Pinot Gris. Prve
trte so tu zasadili menihi že leta 1375. Zahvaljujoč vulkanskim gričem ter
submediteranskemu vplivu jezera grozdje odlično uspeva.
Prvi dan se je naš pohod končal v mestu Badascony, kjer smo prenočili in se
sprehodili ob obali Blatnega jezera. Po zajtrku smo se odpravili na drugi dan našega
pohoda, do ostankov srednjeveškega gradu Tátika 413 m. Čeprav je pihal kar močan vzhodnik in smo
načrtovano pot malo spremenili je bila pot skozi čudovit bukov gozd nepozabna.
Da bi na enem mestu cvetelo toliko čemaža, še nismo videli. Tudi na vrhu te
gore, kjer so bili vidni ostanki srednjeveškega gradu zgrajenega v času
prodiranja Turkov proti Dunaju, je bil lep razgled na ravnice iz katerih so se
dvigale posamezne vulkanske gore. Ker je močno pihalo, smo se kar hitro vrnili
nazaj v dolino in se odpravili proti zadnjemu delu pohoda, na hrib Zale 316 m.
Pol urice hoje je bilo potrebne, da smo prišli do največjega budističnega
templja v Evropi, Stupe miru, zgrajene leta 1992 in leto kasneje posvečene od Dalai Lame. Budistično svetišče Stupa je
visoko 30 m in široko 24 m. Vsa okolica je obdana s pisanimi molitvenimi
zastavami in ovita v vonj eksotičnih kadil. Vstopili smo tudi v budistično stavbo, kjer smo se pred
vstopom morali sezuti in si v tišini ogledali njeno notranjost.
Po ogledu parka Človekovih pravic, kakor so poimenovali celoten kompleks, smo
se vrnili v dolino, do vasi Zalaszántód in
v gostišču Endéglóodšli na kosilo. Na povratku
proti Lendavi smo se zahvalili našemu prijatelju Štefanu za pomoč pri organizaciji
našega dvodnevnega pohoda. Prav tako se zahvaljujemo IMP Promont klima d. o. o.
in Konstrukcije Kogovšek d. o. o. za finančno pomoč pri organizaciji tokratnega
pohoda.
Tekst in fotografija: Vinko Kuder




