Občine: Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Radeče, Sevnica Občine: Benedikt, Cerkvenjak, Cirkulane, Destrnik, Dornava, Duplek, Gorišnica, Hajdina, Hoče-Slivnica, Juršinci, Kidričevo, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Majšperk, Makole, Maribor, Markovci, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Ormož, Pesnica, Podlehnik, Poljčane, Ptuj, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi, Starše, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Šentilj, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale Občine: Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Litija, Ljubljana, Log - Dragomer, Logatec, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice, Vrhnika Občine: Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka, Postojna Občine: Ajdovščina, Bovec, Brda, Cerkno, Idrija, Kanal ob Soči, Kobarid, Miren-Kostanjevica, Nova Gorica, Renče-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba, Tolmin, Vipava Občine: Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogašovci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana, Veržej Občine: Črnomelj, Dolenjske Toplice, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Metlika, Mirna, Mirna Peč, Mokronog-Trebelno, Novo mesto, Osilnica, Ribnica, Semič, Sodražica, Straža, Šentjernej, Šentrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice, Trebnje, Žužemberk Občine: Ankaran, Divača, Hrpelje-Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran, Sežana Občine: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi Občine: Bistrica ob Sotli, Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Gornji Grad, Kozje, Laško, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rečica ob Savinji, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Solčava, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Štore, Tabor, Velenje, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče, Žalec Občine: Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec, Vuzenica Občine: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas-Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Žirovnica Borovnica
DANES
2°C
1°C
JUTRI
5°C
0°C
Oceni objavo

Vlak in kolo alternativa avtomobilu

V sredo, 11. 5., se  je malo pred 9. uro zjutraj iz vlaka, ki je pripeljal iz Ljubljane, na železniško postajo v Borovnici vsulo neobičajno veliko potnikov, tudi takih z (zložljivimi) kolesi. Med njimi so bili tudi nizozemski veleposlanik, poslanec DZ RS, visoki državni uradniki, predstavniki znanih nevladnih organizacij, novinarji in ostali. Odpravili so se do gostilne Godec na seminar, ki so ga ob podpori sklada CIVITAS Activity  v sodelovanju z  mrežo CIVINET Slovenija - Hrvaška - jugovzhodna Evropa organizirale Občina Borovnica, Slovenska kolesarska mreža in Koalicija za trajnostno prometno politiko. Na njem je poleg 10 predavateljev iz Avstrije, Italije, Hrvaške, Slovenije in Nizozemske sodelovalo še 52 udeležencev, večinoma predstavnikov občin in nevladnih organizacij.
Po nagovoru njegove ekscelence veleposlanika Barta Twaalfhovna, ki je udeležence pozdravil kot predstavnik predsedujoče članice EU, je udeležence pozdravil župan Občine Borovnica g. Bojan Čebela ter predstavil bogato železniško tradicijo kraja in velik delež prevozov na delo in v šolo z vlakom, ki ga občina želi še povečati z ureditvijo varnih poti do železniške postaje ter izgradnjo sodobnega parkirišča za avtomobila in kolesarnice ob železniški postaji. Predsednik srečanja Vlado Babić, koordinator mreže CIVINET Slovenija - Hrvaška - jugovzhodna Evropa, je nato besedo predal podpredsedniku odbora za infrastukturo, okolje in prostor dr. Francu Trčku. Ta je opozoril na odsotnost dejanske trajnostne prometne politike v državi, neskladje med sredstvi in ukrepi za izboljšanje mobilnosti na nacionalni in lokalnih ravneh ter izrazil dvom, da bo mogoče stanje bistveno izboljšati z regijsko nekoordiniranimi ter finančno podhranjemi celovitimi prometnimi strategijami na ravni občin. Državni sekretar za promet na ministrstvu za infrastruktro mag. Klemen Grebenšek je izpostavil, da imamo s Strategijo razvoja promet RS v državi prvič vsa področja prometa v enem dokumentu, da je država dokapitalizirala železnice ter v operativnem programu za izvajanje evropske kohezijske politike za razvoj jedrnega železniškega omrežja namenila 403 milijone evrov od  skupno 471. Ob koncu uvodnega dela je vodja službe za prodajo in marketing v podjetju SŽ - Potniški promet g. Gorazd Hartner pozdravil udeležence v imenu holdinga SŽ in poudaril, da se železnice zavedajo pomena razvoja potniškega prometa, da pa bodo morale s svoje strani prispevati k temu ne le nevladne organizacije in lokalne skupnosti temveč tudi turistično gospodarstvo z večjim povpraševanjem po železniškem prevozu in prevozu koles na vlakih. Vsi deležniki se morajo tudi zavedati, da železnice niso več enovit sistem in morajo izvajati konstruktiven pritisk na to, da vsi deli železniškega sistema sinergijsko delujejo za izboljšanje storitev potniškega prevoza tudi za potnike s posebnimi potrebami.

 

V prvem delu seminarja, ki je obravnaval razvoj železniškega potniškega prometa, je uvodoma direktor direktorata za promet na ministrstvu za infrastrukturo mag. Bojan Žlender predstavil politke in ukrepe za podporo razvoja železnic in železniškega potniškega prometa ter izpostavil pomen uvedbe sistema integrirane vozovnice. Gorazd Hartner je izpostavil, da SŽ ne dohajajo naraščajočega povpraševanja potnikov – kolesarjev, kar se bo izboljšalo z nakupom 25 novih potniških garnitur. Poudaril je, da SŽ pozdravljajo uvedbo integrirane vozovnice z JPP, toda če vozni redi ne bodo ustrezno harmonizirani in se avtobusni prevoz ne bo prilagodil železniškemu tam, kjer ima ta očitne prednosti, optimalnih rešitev ne bo. Predsednik Mariborske kolesarske mreže Josip Rotar je predstavil primer dobre prakse, postavitve varovane kolesarnice pred glavno železniško postajo v Mariboru, Tadej Brezina s tehnične univerze na Dunaju pa sistem načrtovanja in razvoja primestne železnice.
V drugem delu so udeleženci podrobneje obravnavali različne kombinacije uporabe vlaka in kolesa na vsakdanjih in turističnih potovanjih. Eduard Röntgen iz svetovalnega podjetja Inno-V iz Amsterdama je opozoril, da je bilo tudi na Nizozemskem pred 30 leti kolesarjenje zapostavljeno in da je bilo v 30 letih narejenih ogromno majhnih, vendar v konsistentno kolesarsko politko združenih korakov za izboljšanje pogojev in promocijo kolesarjenja. V nadaljevanju je predstavil projekt  BiTiBi, s katerim se prenašajo dobre prakse s področij primerne infrastrukture na železniških postajah, sprememb potovalnih navad v smeri kombinirane uporabe vlaka in kolesa ter z njimi povezanih konceptov in orodij promocije. Predstavnik avstrijskega podjetja SCHIG  mag. Rudolf Sebastnik je izpostavil, da so tudi v Avstriji pred desetletjem železnice smatrale uporabnike/potnike s pobudami in posebnimi zahtevami  za moteč element, vendar pa so pred kratkim spoznale, da brez upoštevanja in vključevanja potnikov oz. njihovih vedno bolj raznolikih potreb in pobud v konkurenci z ostalimi ponudniki mobilnostnih storitev ne bodo preživele. To je bil tudi razlog za ustanovitev podjetja, v katerem je zaposlen, in vse večjo pozornost za sistematičen razvoj storitev za kolesarje. Zelo uspešno oživitev opuščene lokalne  železniške proge Merano–Malles v dolini Vinschgau na južnem Tirolskem je predstavil predstavnik ingetriranega lokalnega javnega transportnega podjeta SAD-trasporto locale ter idejni oče in gonilna sila projekta Helmut Moroder

Predstavnik operativne iniciative 110 let bohinjske proge Matjaž Marušič je izpostavil številne dobre razloge, zakaj obnoviti leta 1906 dograjeno bohinjsko progo, ki v poletni sezoni preživlja izreden naval kolesarjev na vlake, strojevodja in strasten kolesar Edo Sorč pa je podrobno predstavil predlog odstranitve polovice sedežev v enem oddelku vlakovne garniture, s čimer bo omogočen prevoz 30–35 koles na garnituro. Po odmoru sta kot uvod v delavnici predsednik Slovenske kolesarske mreže Bojan Žižek in Goran Lameplj iz Sindikata biciklista Zagreb in Saveza za željeznicu predstavila večinoma slabe uporabniške izkušnje kolesarjev slovenskih in hrvaških železnic ter podala primerjava režimov in cen prevozov koles na vlakih v obeh državah. Seminar se je zaključil z delavicama o kombiniranju uporabe vlaka in kolesa na poti na delo ali v šolo ter o prevozih koles na vlakih na izletih in turističnih potovanjih.
Podrobno poročilo in predstavitve s posveta si lahko ogledate v rubriki Novice na spletni strani Občine Borovnica: http://www.borovnica.si.

 

Andrej Klemenc, višji svetovalec za razvoj in razvojne projekte Občine Borovnica

Oglejte si tudi