Kdo so ljudje, ki v naših krajih potrebujejo pomoč?

Nihče si ne želi, da bi bil v svojem življenju kdaj odvisen od tuje pomoči. Pa vendar življenje ne prizanaša. Npr. da delavec po 40 letih vsakodnevnega trdega, fizičnega in napornega dela ne dobi zneska pokojnine, ki bi mu dovoljeval dostojno preživetje iz meseca v mesec. Npr. da za veččlansko družino minimalna plača obeh še zdaleč ne zadostuje za kritje vseh stroškov. Potem so tu osebe, ki so ostale brez zaposlitve, invalidne osebe, osebe, ki jih osebne stiske pripeljejo na rob obupa in življenja

Leta življenja ne prizanašajo nobenemu, stiske lahko prizadenejo tako mlade kot malo starejše, bolne … Lahko so to finančne stiske, psihične stiske (ločitev, smrt, bolezen), fizične (nasilje v družini), osamljenost. Stiske sedanjega časa so velike, še večja pa je potreba po čuječnosti, po slišanju in videnju sočloveka v stiski, ki tava v temi svojega življenja, ki ne vidi prihodnosti svojega življenja, da se mu v daljavi pokaže žarek sonca, žarek toplote človeškega srca.

Lahko rečem, da se z vsemi temi stiskami soočamo tudi sodelavke Župnijske Karitas Borovnica. Naše poslanstvo je darovanjska ljubezen, vedno in povsod za vsakogar, ki potrebuje pomoč. Najprej je treba videti in prepoznati sočloveka, ki je v stiski, potem pa se ob odprtih dlaneh odpre še srce Ljubezni.

Včasih je dovolj samo topel pogled, pozdrav, pa nekomu polepšamo dan, včasih nekdo potrebuje, da si vzamemo čas, ga poslušamo in ga poskušamo razumeti. Včasih je dovolj samo stisk roke in topel objem. Vse to delamo sodelavke in še mnogo več.

Kako se na stiske odzivate v Župnijski karitas Borovnica?

Karitas ima enkrat mesečno organizirano dežurstvo. Vsak prvi torek imamo za vse tiste, ki so glede na denarni cenzus upravičeni, delitev prehrambenih paketov. Za vse pa so na razpolago za izbiro oblačila, obutev, posteljnina, igrače, obutev ...

Prejemnikom paketov po svojih finančnih zmožnostih pomagamo pri plačilu položnic, družinam pomagamo pri nakupu šolskih potrebščin, vsako leto eni družini omogočimo poletno letovanje na morju, jeseni organiziramo zbiranje poljskih pridelkov, ozimnice, vložnin, zbrano hrano pa potem razdelimo med uporabnike ...

Karitas ima na voljo izposojo tehničnih pripomočkov, negovalnih postelj, sobnega stranišča, invalidskega vozička, hodulje. Sodelavke pomagajo tudi pri negi na domu, pri prevozu do zdravnika, v trgovino. Vsako leto organiziramo predavanje z zunanjim predavateljem. Za materinski dan, 25. marca, pripravimo simbolična darilca za naše mame, ki jih razdelimo v cerkvi po končani sveti maši.

Za velikonočne in božične praznike obiščemo naše občane, ki so nastanjeni v domovih za starejše in na njihovih domovih. Razveselimo jih z darilcem, doma narejenimi voščilnicami, še najbolj pa jih razveselimo s svojim obiskom. Vsako leto organiziramo Dobrodelni koncert, zbrana sredstva so namenjena pomoči potrebnim.

Kakšno vlogo je imela Župnijska karitas Borovnica pri letošnjih poplavah?

Naši občini je bilo na srečo prizanešeno pri letošnjih katastrofalnih poplavah, ki so prizadele Slovenijo. Je pa sodelovala z PGD Borovnica pri zbiranju oblačil za Koroško regijo. Prav tako je sodelovala s Slovensko Karitas, na voljo so bile položnice z namenom pomoč za prizadetim v poplavah. Letošnja zbrana denarna sredstva na Dobrodelnem koncertu smo namenili za pomoč pri odpravljanju posledic letošnjih poplav.

Kako pa je financirana Župinjska karitas Borovnica, od kje prihodki?

Župnijska Karitas je neprofitna humanitarna organizacija. Njeno delovanje sofinancira občina Borovnica ob vsakoletni prijavi na njen razpis s programom dela za tekoče leto. Del denarnih sredstev pa dobi od darov dobrotnikov.

Kdor potrebuje pomoč, naj poišče kontakt v občini, v kateri živi, v župnišču ali na občini. Razpored dežurstev je razviden na oglasni deski pred vhodom v prostore Karitasa.

Kaj lahko naredimo kot posamezniki, da pomagamo ljudem, ki potrebujejo pomoč?

Poskusimo takim ljudem nuditi podporo, jim prisluhniti, jih razumeti in jim pomagati po svojih močeh. Človek, ki se bo čutil sprejetega v vsej svoji stiski, bo lažje spregovoril o problemu.

Prednost domačega okolja je, da se bolje poznamo med seboj, s tem pa lahko tudi prej prepoznamo stisko sočloveka. Odprimo svoje srce, stopimo do njega, pogovorimo se z njim in mu dajmo vedeti, da smo mu pripravljeni pomagati. Če pa mu sami ne moremo pomagati, ga usmerimo k potrebnim institucijam. Kjer je stiska velika, se lahko zgodi, da se vse to zanika in posledično se zelo težko sprejme ponujeno pomoč.

Nikoli ne smemo biti vsiljivi s svojimi nasveti in pomočjo, predvsem moramo poslušati in razumeti sogovornika. Lahko se zgodi, da ob prvem srečanju ne bo sprejel ponujene pomoči. Naj pa ve, koga lahko pokliče, če se bo odločil drugače.

Rok Mihevc