V sobotoo, 20. 1, smo sedli na avtobus polni veselja in se odpeljali k našim prijateljem v Slavino pri Postojni, kjer imajo med seboj otroke iz ene od ukrajiskih sirotišnic. Pri njih smo že bili, ko jih je naša država sprejela ob začetku vojne v Ukrajini, seveda smo vsi, tako oni kot mi, upali da bo vojne kmalu konec.
Z eno samo besedo je svojo dobroto in kulturo miru, svoje veselje do življenja delila otroška folklorna skupina Coklarčki. Očitno je, da vojnih nesmislov še ne bo konec, prav nasprotno po vsem svetu so novi spori in naša prihodnost miru spet ni nekaj samoumevnega.
Pravijo: daleč od oči, daleč od srca. No, mislim, da smo Slovenci izjemni, vedno se vendar najde tisti trenutek časa in veselja, ki ga znamo podeliti z drugimi. Predstavili smo jim našega lokalnega pasjega junaka Detektivskega psa Žaka in zaplesali stare slovenske plese, spoznali so tudi stare otroške igre, skupaj smo iskali morilca in na koncu smo bili zelo usmiljeni, kot to pokaže naš pes Žak. 
Otroci so uživali v detektivskem delu, celo vzgojiteljice so se pridružile zapletenemu primeru izginulih kokoši. Seveda pa so naši Coklarčki pokazali vso našo slovensko kulturo skozi ples in igro, tako so spoznali, kako so otroci živeli nekoč.
Otroke sta glasba in ples malo umirila, nato pa smo povabili še njih k sodelovanju, res so se zelo uživeli. Primož Košir je vse očaral z svojo harmoniko, dobesedno so se zaljubili v preigravanje harmonike.
Prinesli smo jim domača jajca in slovensko potičko, pa seveda knjigo o Detektivu Žaku. Najbolj pomembno pa seveda našo slovensko besedo, ki so jo v teh vojnih časih dodobra spoznali.
Dragi naši starši naših Coklarčkov, izredna hvala, ker ste nam zaupali otroke, lahko rečem, da so bili vsi otroci pretreseni in spoznali so, kako pomembno je poznati svoje biološke starše, kaj pomeni družina in kako so vojne res nepotrebne in nesmiselne. Otroci so se na koncu skupaj družili in vsi smo imeli cmok v grlu ob slovesu.
Hvala tudi Sari Košir in Špeli Jevnikar in vsemu kulturnemu društvu iz Borovnice, ki ste pomagali ponesti upanje in veselje vsem tem otrokom.

Napisala Marjeta Debevec