Bled  -  V ozračje še vedno oddajamo več ogljikovega dioksida, kot ga lahko naši oceani in gozdovi absorbirajo, prekomerno lovimo ribe, ki se nimajo časa razmnožiti do zdravih staležev, in sekamo gozdove hitreje kot le-ti lahko znova zrastejo.

Dan ekološkega dolga bo letos prišel že 2. avgusta, najhitreje odkar opravljajo meritve, je sporočila Global Footprint Network (GFN), mednarodna raziskovalna organizacija, ki je prva predstavila način izračuna ekološkega dolga. Na ta dan bo človeštvo izkoristilo naravne resurse, ki jih ima na voljo v enem letu in vstopilo v ekološki dolg do prihodnjih generacij. Emisije ogljika so najhitreje rastoči dejavnik v prekomerni porabi in ogljikov odtis človeštva zdaj predstavlja kar 60% človeškega povpraševanja od narave, ki ga imenujemo ekološki odtis.

GFN spremlja potrebe človeštva po obnovljivih virih in ekoloških storitvah (ekološki odtis) v primerjavi s sposobnostjo planeta, da zagotovi te vire in storitve (biocapacity). Dan ekološkega dolga se nanaša na dan, ko je letna povpraševanje človeštva po storitvah in resursih narave, preseže tisto, kar lahko Zemlja regenerira v tem letu.

Od konca septembra, ko so ga prvič merili v letu 1997, se je v dvajsetih letih pomaknil na 2. avgusta, najbolj zgodaj odkar smo prvič vstopili v ekološki dolg v začetku `70 let. Z drugimi besedami, človeštvo trenutno porablja vire 1,7-krat hitreje kot jih ekosistemi lahko regenerirajo. Globalno torej porabljamo za 1,7 planeta, čeprav imamo na voljo le enega. Posledice te globalne prekomerne porabe naravnih virov postajajo vse bolj očitne po vsem svetu, v obliki izginevanja gozdov, suš, pomanjkanja vode, erozije tal, izgube biotske raznovrstnosti in kopičenju ogljikovega dioksida v ozračju.

Glede na WWF-o poročilo o stanju našega planeta, ki je izšlo oktobra lani, vse države v naši regiji živijo preko svojih naravnih kapacitet. To potrjujejo tudi podatki GFN-a o ekološkem odtisu, ki se meri v globalnih hektarjih (ghe). Slovenija ima z 4,69 gha povprečen ekološki odtis glede na države iz Evrope. Avstrija ima povprečen odtis 6,1 gha, Nemčija 5,47 gha, Italija pa celo manjšega 4,51 gha. V regiji sledijo Hrvaška (3,78 gha), Črna gora (3,63 gha), Bosna in Hercegovina (3,22 gha) in Srbija (3,1 gha). Dobra novica je, da se je v vseh državah regije ekološki odtis zmanjšal v letu 2013 v primerjavi z letom 2012.

Slovenija v enem letu porabi toliko naravnih virov, da bi za njihovo zagotovitev potrebovali 2,75 planeta. Naš odtis je v največji meri sestavljen iz izpustov ogljikovega dioksida (3,16 gha), sledijo gozdarstvo (0,73 gha), poljedelstvo (0,55 gha) in paša (0,17 gha), najmanj pa prispevata ribolov (0,05 gha) in pozidava območji (0,03 gha). Skupaj je torej slovenski odtis na prebivalca 4,69 gha, medtem ko nam lahko naša narava zagotovi le 2,26 gha na prebivalca (biocapacity).

Strokovnjaki pravijo, da bi zmanjšanje odpadne hrane za 50% po celem svetu datum ekološkega dolga premaknilo 11 dni, medtem ko bi zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida za 50% ta dan premaknilo za kar za 89 dni, so sporočili iz WWF.

Kakšen je ogljični odtis posameznih krajev ni znano, dejstvo pa je, da je Bled zaradi množičnega turizma okoljsko zelo obremenjen. Občina in javno podjetje Infrastruktura si prizadevata, da bi bila ta obremenjenost manjša -  z izgradnjo kanalizacijskega sistema, obnovo vodovoda, zapiranjem jezerske sklede za promet in podobno, najpomembnejši projket, ki je nadgradnja ločenega zbiranja odpadkov, pa je priključitev občine k projektu Zero waste. Več si lahko preberete na spletni strani http://www.infrastruktura-bled.si/sl/Dejavnosti/Odpadki/zero-waste.