Ob sedmi uri smo imeli odhod osivelih glav (velja samo za moški del potnikov) proti našemu cilju mestu Brixen. Vreme turobno z nizko bazo oblakov, ki niso napovedovali ničesar dobrega. Na severni strani Karavank ni bilo nič lepše, le med kapljicami dežja so že poplesavale snežinke. Naš šofer- pardon- šoferka Branka, je v prijetni vožnji krmarila avtobus s 54 potniki, g. župan Janez Fajfar pa nam je opisoval pot po kateri smo se vozili. Že v Lienzu smo si sprosili pol urice postanka za kavico in sprostitev. Ob prehodu med Avstrijo in Italijo nas je zajel pravi snežni metež. Vožnja se je upočasnila, cesta je postajala nevarna. Naš prvi delovni postanek smo imeli v Innichenu, kjer smo si ogledali samostansko cerkev zgrajeno v romanskem stilu, edinstveno v vzhodnih Alpah. Dež in snežinke so nas spremljale kar do Bruneck-a, kjer smo imeli celo uro za ogledovanje mesta. Sonček nas je počastil s svojim obiskom in pregnal turobnost deževnega vremena. Oblaki se nikakor niso hoteli umakniti z gora okoli mesta. Po prijetnem sprehodu smo nadaljevali pot. Na predlog našega vodiča smo se že v sončnem vremenu zapeljali do Neustift (Nova Štifta), kjer smo si ogledali knjižnico, cerkev in pokopališče ob njej. Ob odhodu nismo prezrli prodajalne.
V Brixen – škofovsko mesto – smo prišli v popoldanskem času in se skozi samostanski vrt podali na glavni trg pred katedralo. Ogled notranjščine cerkve in njenih dodatnih prostorov nam je omogočil stolni dekan, ki ni mogel prikriti veselja nad tako zainteresirano publiko za njihovo in našo zgodovino. Besede so kar vrele iz njega. Po napornem dnevu smo se po serpentinah odpeljali v hotel Mair am Bäch v vasi Sv. Andrej v vznožju smučišč gore Plose. Kaj kmalu smo po obilni in dobri večerji odšli na prijeten počitek.
Po dobrem zajtrku smo se vrnili v Brixen, se malo sprehodili po mestu in odšli v muzej Hofburg – Brixen. Tu nas je počakal direktor muzeja in nam najprej pokazal sobi opremljeni z grbi, pečati in slikami škofov. V sobi sta tudi dve sliki z Bledom in njegovo okolico. Po ogledu še ostalih prostorov smo odšli na kosilo v mestno menzo. Od tu nas je vodila pot v malo a zanimivo mestece Klausen nad katerim stoji mogočen samostan Säben, kalilnica škofov.
Pot proti domu smo začeli z ogledom ulice imenovane po našem Bledu, ni dolga, ulica pa je.
Po postanku v Tablacher-ju smo želeli videti gorsko skupino Tre Cime, vendar nam to naravne sile niso dovolile. Oblaki so prekrivali vrhove. Ustavili smo se tudi v Pieve di Cadore, kraju Tizianovega rojstva, sledil je zunanji ogled njegove rojstne hiše in spomenikov posvečenih velikemu slikarju. Domov smo se srečno pripeljali sredi noči.
Za lep izlet sta zaslužna dva moža in to župan g. Janez Fajfar in predsednik DU Bled rt. Nace Potočnik. Njima velja zahvala za vodenje, saj sta s svojim znanjem in poznanstvi naredila naš izlet kvalitetnejši.
Podobnega izleta si še želimo.
Bled, 17.05.2016 Stane Lampe
