Dr. Nataša Sovič, direktorica Urada za stanje okolja, ki deluje v okviru služb Ministrstva za podnebje, okolje in energijo, je prišla na Bled in si ogledala čistilno napravo.

Spremljala sta jo župan Občine Bled Anton Mežan in višji svetovalec za javno infrastrukturo na Občini Bled, Franci Pavlič.

Delovanje čistilne naprave je pojasnil Anže Bizjak, direktor družbe Čista dolina – SHW, ki je del WTE in je nosilec koncesije za odvajanje in čiščenje odpadnih voda v občinah Bled in Gorje. Veliko pozornost pri delovanju čistilne naprave posvečajo biološkim procesom, s katerimi se voda čisti, opozoril pa je tudi na to, da se v kanalizaciji znajde marsikaj, kar tja ne sodi. »Najboljša preventiva je, ko na obisk povabimo vrtec ali šolo ter otrokom razložimo, kaj sodi v školjko in kaj ne, saj otroci potem svoje starše hitro poučijo in znanje prenašajo naprej,« pravi Bizjak.

Potem, ko je bil marca na Bledu sestanek delovne skupine za spremljanje izvajanja nalog iz Sporazuma o skupnem upravljanju Blejskega jezera in iz Načrta aktivnosti za zmanjševanje vpliva obremenitev na kakovost vode v Blejskem jezeru, je Bled obiskala direktorica Urada za stanje okolja, dr. Nataša Sovič. Pred samim ogledom delovanja čistilne naprave je beseda tekla predvsem o ukrepih za zavarovanje Blejskega jezera in Save Bohinjke. Osrednja težava je, da na čistilno napravo skupaj prihajajo odplake iz kanalizacije ter izvirska voda, kar negativno vpliva na delovanje naprave.

Sogovorniki so se pogovarjali o možnih rešitvah tudi o tem, kako iz osrednjega kanalizacijskega M kanala izvirske vode speljati drugam. Dr. Sovič je opozorila, da je v izviru Ušivec, ki je speljan v M kanal, preveč nitratov, da bi ga speljali v jezero, prav tako pa vse večji problem postaja mineralizacija voda – v vodah je preveč soli.

Problematičen je potok Mišca, ki vsebuje fosfor in nitrate, potok se izteka v jezero. Dr. Sovič je opozorila, da obstajajo ukrepi, ki za kmete ne bi smeli biti preveč obremenjujoči, to pa je sajenje drevja na robovih travnikov in ob vodotoku, saj drevje prepreči direktno izplakovanje v potok, bolj enakomerno gnojenje in podobno. Prav tako je dejala, da stroka podpira zasaditev jezerske obale, ki prepreči erozijo in ravno tako ublaži odtekanje vode s cest neposredno v jezero.

V lanskem letu smo poleti v zahodnem delu Slovenije zaradi hude suše zabeležili rekordno nizke vodostaje, kar je vplivalo na stanje vseh vodotokov na Zgornjem Gorenjskem, tudi Save Bohinjke. Pričakovati je, da bo glede na podnebne spremembe takšnih dogodkov vedno več, zato je ukrepanje nujno.

Možnih rešitev za jezero in Savo Bohinjko je več, vsekakor pa bo treba zelo previdno in pozorno izbrati pravo, vsekakor pa bo morala temeljiti na strokovnih podlagah.