S pesmijo 'Tam kjer murke cveto' so se Avseniki poklonili tudi encijanu. Znanstveno ime svišča oz. encijana je Gentiana po ilirskem kralju Gentiusu, ki je vladal je od leta 181 – 168 pred Kristusom.
Encijan, ki ga najdemo na znački varuha gorske narave, na planinskih razglednicah in na na steklenicah z grenčico, vsebuje najbolj grenko znano naravno učinkovino – amarogentin. V Sloveniji raste 14 vrst sviščev, od tega v ajdovski in vipavski občini vsaj šest. Običajno si predstavljamo svišč kot cvetico z modrimi cvetovi. Toda tisti, iz katerega pridobivajo grenčico, ima rumene. Tudi niso vsi svišči gorske rastline. Najpogostejši in morda najbolj spregledan je postaven gozdni svišč svečnik (Gentiana asclepiadea). Njegovi cvetovi so enake velikosti in oblike kot cvetovi dveh zelo sorodnih Clusijevega in Kochovega. Svečnik je dokaj visoka, olistana rastlina s številnimi cvetovi.
Clusijev svišč (Gentiana clusii) je splošno razširjen po Alpah, v Sloveniji na apnenčasti podlagi planinskega sveta in že dolgo tudi zavarovana vrsta. Clusijevemu je zelo podoben Kochov svišč (Gentiana acaulis). Pri obeh vrstah iz listne rožice poganjajo temnomodri cvetovi. Pikasti vzorec v goltu cveta je signalizacija opraševalcem, kod se pride do medičine, seveda po predhodni nalogi – opraševanju. Razlike med obema sviščema prepoznavamo predvsem botaniki, sicer pa se razlikujeta po podlagi: Kochov svišč raste na neapnenčastih tleh; v Trnovskem gozdu le na Mali Lazni, sicer pa še na Črnem Vrhu nad Cerknim, Kobanskem, Smrekovškem pogorju in Pohorju (tam je že skoraj izginil zaradi zaraščanja pohorskih planj). Clusijev svišč je nekoč rasel na Platnah, pa ga zaradi zaraščanja travišč verjetno ni več. Sicer pa krasi rob Trnovskega gozda od Kuclja, čavenske Male Gore, roba Gore od Predmeje do Cola, travne planjave Nanosa…
Med zavarovanimi modro cvetočimi vrstami naj omenim še močvirski svišč (Gentiana pneumonanthe) na vlažnih travnikih, kot na primer na pobočju pod školjem sv. Pavla nad Vrtovinom. Ta vrsta je podobna svečniku. Zavarovan pa je seveda tudi rumeno cvetoči bratinski košutnik (Gentiana lutea ssp. symphyandra) na nekdanjih košenicah Čavna, Gore in Nanosa. Iz korenin tega svišča pridobivajo znano grenčico encijan. Za izkopavanje je potrebno posebno dovoljenje, seveda pa je zaradi množičnega izkopavanja na istem rastišču ponekod že uničen. Drugi razlog njegovega izginjanja je zaraščanje gorskih travišč.
Poleg večjih vrst sviščev premore ta rod tudi pritlikavce. Na Čavnu sem srečala trebušasti/napihnjeni svišč (Gentiana utriculosa), majhno rastlino, katere cvetovi imajo napihnjeno čašo.
Ko sem se kot mlada nevesta preselila s Štajerske na Vipavsko, je razmeroma nizko, pod naseljem Kukanje (Potoče) še rasel zaspanček - tržaški svišč (Gentiana verna ssp. tergestina). Ta vrsta, ki raste na suhih kraških travnikih, formalno ni zavarovana. Pa naj kar ostane v naravi, kamor spada. Če želite imeti doma na skalnjaku katerega od sviščev, se oglasite v vrtnariji Golob – Klančič na Vitovljah.
Če se boste med prvomajskimi prazniki sprehajali po robu Gore, boste uživali v pogledih na tržaški in Clusijev svišč. In seveda avrikelj. Sredi maja se bo okrasil Kucelj. Zaenkrat še imamo razkošno cvetje na naravnih balkonih Vipavske doline. Mednarodni dan Zemlje je bil letos posvečen množičnemu izumiranju vrst živih bitij, kakršnega ni bilo že od dobe izumrtja dinozavrov. Kdo je kriv? Pametni človek (Homo sapiens), ki si pametno žaga vejo, na kateri sedi. Torej v naravo brez žage (pardon, lopatke)!
Irena Breščak
