Počitniške dejavnosti v Lavričevi knjižnici

V vročih poletnih dneh Lavričeva knjižnica ne ponuja samo knjig, ampak je mladino ob četrtkih povabila na počitniške dejavnosti, ki so nudile kakovostno preživljanje prostega časa. Ponujale so polno kulturnega, pa zabavnega a tudi razigranega poučnega doživetja.

Poletne dejavnosti za otroke smo konec junija pričeli s predstavo Mehurčki v izvedbi Gledališča Bičikleta. Otroci so uživali v lutkovni izvedbi priljubljenih pesmic Otona Župančiča. Prvi četrtek v juliju se je vrt za knjižnico spremenil v pravo gusarsko vas. Otroci so se preizkusili v različnih gusarskih veščinah. Iskali so zaklad v mivki, lovili papirnate ribice, nosili vodo z žlico v vedro, manjkali pa niso niti vodni balončki. Kot se za prave gusarje spodobi, so si izdelali tudi gusarske zastave in kape. Imeli smo pravo gusarsko pojedino, na koncu pa so naši pridni gusarji dobili priznanje za najboljšega gusarja.

Del počitniških dejavnosti smo namenili tudi spoznavanju Ajdovščine iz časov rimske Castre. Na sprehodu po delu Ajdovščine, ki je vpet v obzidje rimske Castre, smo otrokom skušali prikazati, kako se je kraj razvijal vse od prve rimske cestne postaje pa do gradnje utrdbe Castre. Kraj je ležal ob najpomembnejši cestni povezavi med prestolnico Rimom in drugim najpomembnejšim mestom Bizancem na vzhodu. Obhodili smo znamenito rimsko obzidje, skušali prešteti vseh 14 stolpov (jih je mogoče 16, kot domnevajo nekateri zgodovinarji?), ugotavljali, kje je stala atrijska hiša tam nekje pod današnjo opuščeno trgovino Nanos, si ogledali javno kopališče (rimske terme), iskali, če je še kaj sledov za velikim rimskim svetiščem na območju današnje tržnice in dvorane, saj je njegovo pročelje merilo kar 23 metrov. Ugotovili smo, da je današnji Lavričev trg pravzaprav na istem mestu kot znameniti rimski forum in da so bila v rimskih časih na tem območju kar tri pokopališča. V sklopu Muzejske zbirke smo si ogledali tudi predmete, ki so jih arheologi med izkopavanji na območju Castre odkrili in postavili na ogled.

Zadnji četrtek je bil namenjen spoznavanju mladosti našega pisatelja Danila Lokarja. Njegovo otroštvo je zaznamovala multietnična, multikulturna in tudi multilingvistična Ajdovščina s konca 19. stoletja. V Ajdovščini so se namreč naselile trgovske in obrtniške družine italijanskih in furlanskih korenin, medtem ko so v tekstilno in mlinarsko industrijo prišli nemški mojstri in inženirji. Največkrat so se sicer oženili z domačinkami, se tudi naučili slovenskega jezika, a v hiši še vedno govorili v svojem jeziku. In njihovi otroci so se srečavali, igrali in med seboj govorili v vseh teh jezikih: slovensko, italijansko, nemško pa tudi furlansko. Kakšna velika jezikovna dota je bila to za mladino Lokarjevega časa! Izvedeli smo, da je Danilo že z osmimi leti odšel s poštno kočijo v šolo v Gorico, da se je doma med počitnicami kopal v Hublju in na Lokavščku in s prijateljem Brunom Bianchijem iskal hrošče, metulje, ptice pa tudi kakšne plazilce za prirodopisno zbirko Brunotovega očeta Antona Bianchija. S sestro Ano pa sta vneto prebirale vse knjige (v različnih jezikih), ki so jima prišle pod roko. Ob prebiranju odlomkov iz njegovih knjig in ogledu Lokarjeve sobe so otroci tako izvedeli marsikaj zanimivega tako o pisatelju kot tudi o drugih Ajdovcih in Ajdovščini.