V dneh, ko se narava odpravlja k počitku, se je za vedno poslovil od nas Drago Ergaver, simbol ajdovskih planincev; častni član društva, gorski vodnik, dolgoletni predsednik društva in član različnih odborov v PZS. V društvu je aktivno deloval; skrbno in natančno je opravljal najodgovornejše naloge doma in tudi v organih Planinske zveze Slovenije. Predstavljal je vez med domačimi planinci in republiško zvezo.
Njegovi spomini dokazujejo, kdaj in kako se je kalil kot planinec. Tako je napisal: »Prva planinska tura je bila na Angelsko goro že leta 1949. V Kranju sem leta 1957 postal član PD Kranj in prva tura na Storžič se ni dobro končala.« Torej prvi spomini nam dokazujejo, da je celo življenje Draga Ergaverja tesno povezano s planinstvom, z gorami in pohodi, pa tudi z ljudmi.
In kaj je pripeljalo Draga Ergaverja med planince?
Občudoval je dosežke znanih planincev, plezalcev in reševalcev, ki so bili člani domačega društva in tudi širše, iz domovine in tujine. Zato je zapisal: »Trma in želja, da tudi jaz uspem, me je popeljala med planince.«
Drago Ergaver je več desetletij z dušo in srcem sodeloval v domačem planinskem društvu. Spodbujal je člane društva in tudi druge ljudi, da so se pridružili različnim potem v naravo, pohodom v planine. Čutil je, da je narava najboljše zdravilo, da je balzam za različne stiske, ki jih prinaša življenje, zato so bili avtobusi s pohodniki, ki jih je vodil, vedno polni. Organiziral in vodil je pohode v domače in tuje gore, vendar vso ljubezen je naklonil Čavnu in Golakom, bila sta mu simbola ajdovskih planincev.
Prostovoljno delo in njegova organizacija sta ga odlikovala v življenju, prav prostovoljstvo ga je globoko zaznamovalo. Sodeloval je pri obnovi naših koč, pri skrbi za naravo, pri označevanju poti, pri orientaciji ... Vedno je trdil, da moramo biti planinci pripravljeni pomagati, kjer koli je pomoč potrebna. Menimo, da ni področja v ajdovskem planinskem društvu, ki ne bi bilo povezano z njegovim imenom.
Kot rdeča nit se vleče v njegovem prizadevanju in delovanju skrb za mlade, in sicer od predšolskih otrok do srednješolcev. Organiziral je planinske tabore za otroke na Čavnu. Bil je prepričan, da mora otrok najprej spoznati domače planine, potem bo sposoben ceniti tudi tuje. Nič mu ni bilo pretežko in nemogoče. Otroke je vodil na izlete, da bi spoznavali naravo in se učili skrbeti zanjo. S toplimi besedami, narava ga je obdarila tudi z lepo besedo, jim je kazal znamenitosti in jih učil, kaj je lepo in kaj je naše. To je potrebno še bolj ljubiti in še globlje ceniti.
Drago Ergaver je bil lik planinca, človeka in prijatelja, ki je pustil globoke sledi v domačem planinskem društvu in tudi v Planinski zvezi Slovenije.
Irena Šinkovec
