Vprašanje 1:
Imam vprašanje glede blokade računa. Račune imam odprte na treh bankah, in sicer na NLB (kjer sem imela do nadaljnjega dolg), SKB (ki je v mirovanju in nanj ne prejemam več nobenega dohodka) in Lon (ki je moja aktivna banka).
Na SKB-ju sem želela zapreti račun, vendar mi je NLB dala blokado na vse tri račune. Zdaj sem iz banke SKB prejela obvestilo, da moram poravnati dolg zaradi blokade računa. Zanima me, ali sem dolžna poplačati blokade na vseh treh bankah, čeprav imam eno v mirovanju in ne prejemam nobenih dohodkov.
Odgovor 1:
S sklepom o izvršbi na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet, naloži sodišče organizaciji za plačilni promet, da blokira dolžnikova sredstva na vseh računih v višini obveznosti iz sklepa o izvršbi in po pravnomočnosti sklepa ta znesek izplača upniku. Sodišče naloži organizaciji za plačilni promet, naj blokira sredstva na vseh računih dolžnika v višini obveznosti iz sklepa o izvršbi.
Če takrat, ko prejme sklep o izvršbi, na dolžnikovem računu ni rubljivih sredstev in tudi najmanj eno leto pred prejemom sklepa na dolžnikovem računu ni bilo nobenega priliva rubljivih sredstev oziroma sredstev v vezavi, organizacija za plačilni promet takoj po prejemu sklepa o izvršbi o tem obvesti sodišče.
V skladu s splošnimi pogoji banke SKB (in običajno tudi drugih bank) banka zaračunava uporabniku nadomestila za opravila pred transakcijami v primeru sodnih odločb, in sicer z vsakokrat veljavnim cenikom banke. Med ta opravila lahko štejemo tudi samo sporočanje sodišču, da na vašem računu ni sredstev in da tudi ni priliva rubljivih sredstev, ter blokado računa. Glede na to, da ste račun odprli pod temi splošnimi pogoji, menimo, da ste dolžni poravnati nadomestilo, ki vam ga zaračunavajo.
Vprašanje 2:
Od leta 1998 imam sklenjeno pogodbo z Javnim stanovanjskim skladom. Ker se je hči odselila, smo sklenili aneks k osnovni pogodbi (januarja 2013), in sicer z navedbo, da stanovanje lahko uporabljava le jaz in mož. Čez 3 tedne pa smo dobili obvestilo, da morava z možem stanovanje v roku 30 dni vrniti. Sklicujejo se na 103. člen Stanovanjskega zakona URL 68/2013. Stanovanje meri 70 m2, mož pa je podedoval tudi staro kamnito hišo 100 km izven Ljubljane, v kateri nihče že več let ne živi. Zanima me, kakšne pravice imava iz pogodbe, ki je bila sklenjena pred letom 2003? Aneks pa razen uporabnikov ne spreminja ničesar.
Odgovor 2:
V skladu s Stanovanjskim zakonom (v nadaljevanju SZ-1) ima lastnik pravico odpovedati najemno pogodbo, če ima najemnik ali njegov zakonec oziroma oseba, s katero živi najemnik v dalj časa trajajoči zunajzakonski skupnosti, v lasti primerno stanovanje ali stanovanjsko stavbo. Primerno stanovanje je v tem primeru stanovanje, ki je v takšni eno- ali večstanovanjski stavbi, ki je zgrajena skladno z minimalnimi tehničnimi pogoji za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj ter je zanjo v skladu s predpisi o graditvi objektov izdano uporabno dovoljenje. Stanovanje mora imeti ločen spalni in bivalni del (razen v primeru garsonjere); mora zadoščati stanovanjskim potrebam lastnika oziroma najemnika in njunih ožjih družinskih članov, ki živijo z lastnikom oziroma najemnikom v skupnem gospodinjstvu; ter mora ustrezati površinskim normativom pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, ki pa za dvočlansko gospodinjstvo znašajo nad 30‒45 m2. Dovolj je, da razlog za odpoved najemne pogodbe obstaja v času od uveljavitve SZ-1.
V primeru spora o obstoju odpovednega razloga se najemna pogodba odpoveduje s tožbo pri sodišču splošne pristojnosti. Predlagamo, da Javnemu stanovanjskemu skladu (v nadaljevanju Sklad) sporočite, da se z odpovedjo ne strinjate, saj stanovanjski objekt, ki ga ima v lasti vaš mož, ni primeren za bivanje. Sklad mora nato na pristojnem sodišču sprožiti postopek, v katerem boste dokazovali neprimernost stanovanjskega objekta za bivanje.
Vprašanje 3:
Sem 50-odstotna lastnica stanovanja, v katerem imam trenutno prijavljen začasen naslov, solastnik pa ima na tem naslovu stalno prebivališče. Rada bi mu podarila svoj delež stanovanja. Zanima me, koliko davka se plača in kdo ga mora plačati. Skupna vrednost stanovanja je 76.000,00 EUR.
Odgovor 3:
Zavezanec za plačilo davka je tista oseba, ki prejme premoženje na podlagi darovanja, torej obdarjenec. Davčna osnova znaša 80 % tržne vrednosti ugotovljene po zakonu, ki ureja množično vrednotenje nepremičnin, kakor je določena nepremičnini v registru nepremičnin na dan nastanka davčne obveznosti. Če je ta vrednost ugotovljena po navedenem zakonu, bo davčna osnova znašala 80 % zneska vašega polovičnega deleža.
Glede na to, da niste navedli, v kakšnem razmerju ste z osebo, ki ji želite podariti premoženje, vam ne moremo točno odgovoriti, s katero davčno stopnjo je obdavčen in ali gre morda za oprostitev, zato vam bomo navedli davčne stopnje na splošno. Za drugi dedni red (starši, bratje, sestre in njihovi potomci) davek znaša 500,00 EUR + 6 % od zneska, ki presega 10.000,00 EUR; za tretji dedni red (stari starši) znaša davek 800,00 EUR + 9 % od zneska, ki presega 10.000,00 EUR; za vse druge osebe davek znaša 1.200,00 EUR + 16 % od zneska, ki presega 10.000,00 EUR. Oprostitev plačila davka velja za darilo, ki ga prejme obdarjenec, ki je izenačen z dedičem prvega dednega reda (zakonec in zunajzakonski partner, otroci, vnuki), to velja tudi za zeta, snaho, pastorka in obdarjenca, ki je živel z darovalcem v registrirani istospolni partnerski skupnosti.
Davčni zavezanec mora napovedati prejem darila na obrazcu »Napoved za odmero davka prejetega darila« in sicer v 15 dneh od nastanka davčne obveznosti (torej od prejema darila oziroma od podpisa pogodbe) pri davčnem uradu, kjer nepremičnina leži.
Davek odmeri davčni urad z odločbo oziroma izda odločbo z odtisom žiga na pogodbi ali drugem dokumentu.
Brez dokaza, da je plačan davek oziroma da obstojijo zakonsko določeni razlogi, zaradi katerih ni treba obračunati davka ali da darilna pogodba ni predmet odmere, ni mogoče notarsko overiti podpisov na pogodbi o prenosu lastninske pravice na nepremičnini.
Odvetniška družba Koprivšek o. p., d. o. o.
