"Gre za enkratni in neponovljivi dogodek, saj je lipicanec edina pasma konj, ki je zmožna opraviti tako dolgo pot," je zbrano množico na parkirišču pred Metrelom nagovoril predsednik Združenja rejcev lipicanca Slovenije Marko Avšič. Na kratko je opisal nekaj manj kot 1000 kilometrov dolgo traso, ki jo bo 4-vprega lipicancev opravila, in se zahvalil gostiteljem, družini Grdadolnikovih in Konjeniškemu društvu Zelena dolina za organizacijo ter Horjulcem za lep sprejem. "Z vašo gostoljubnostjo ste pripomogli k projektu, ki velja za največjo promocijo slovenskega lipicanca, ki je pri nas še vedno zapostavljen in prav je, da mu ugled vrnemo," je še dodal. Nekaj pozdravnih besed je zbranim, posebej gostom, namenil tudi župan Janko Prebil. Pohvalil je vse občane, ki ohranjajo konjeniško tradicijo v horjulski dolini. Organizatorjem se je zahvalil za pripravo dogodka, gostom pa zaželel udobno bivanje. Nemški gosti in vsi navzoči so bili deležni tudi kratkega kulturnega programa, v katerem so sodelovali fantje Folklorne skupine Klas in članice Mažoretne in twirling skupine Prosvetnega društva Horjul, dogajanje pa je, tokrat dvojezično, povezovala Mojca Jazbar. Uradnemu sprejemu je sledila pot do Vrzdenca, kjer so na kmetiji Grdadolnik vse štiri lipicance čakali zasluženo okrepčilo in urejeni boksi za počitek in spanje. Za družino Matern pa dneva še ni bilo konec, saj so jim gostitelji pripravili okusno dobrodošlico in druženje z domačini.  A tudi zanje spanec ni izostal, saj jih je čakal nov dan in novi kilometri vožnje v kočiji. Osemčlanska posadka Maternovih bo na poti še vse do nedelje, 22. maja, ko bodo svoje popotovanje zaključili v Lipici. Tam bodo prisostvovali tradicionalni slovesnosti ob praznovanju Dneva lipicanca. Letos namreč obeležujejo že 436 let reje lipicanske pasme konj. Med najbolj goreče navdušence nad to plemenito pasmo konj, našo domovino in njenimi ljudmi, pa spadata prav gotovo nemška zakonca Ute in Andreas Matern. Pred 3 leti sta v Sloveniji kupila štirih lipicance slovenske reje in se vanje zaljubila, pravita. Iz hvaležnosti do slovenskih rejcev lipicancev in vseh prijateljev, ki sta jih po zaslugi teh konj našla, sta se odločila svojo zgodbo deliti s projektom, ki smo mu bili lahko priča tudi v Horjulu.