Svizci na slovenski obali

Svizci smo se v mrzlem zimskem jutru odpeljali proti morju, kjer smo nameravali obiskati Krajinski park Strunjan. Spotoma smo opazovali tudi obalni mesti Koper in Izola, ki sta nastali na otokih, danes pa sta povezani s kopnim. Ob Kopru je ostal le še manjši del morja, mokrišče Škocjanski zatok, kjer lahko opazujemo različne vrste ptic, ki tu živijo ali samo prezimujejo. Večji del tega področja so izsušili in pozidali.

Spoznavanje najlepšega dela obale smo začeli v Izoli. Sprehodili smo se mimo marine do Simonovega zaliva in Belvedera. Tu se prične Krajinski park, ki obsega celoten Strunjanski polotok, 200 metrski pas morja, soline in laguno Stjuža. Najznačilnejši del rezervata je 4 km dolg in do 80 m visok flišni klif. Po celi dolžini so dobro vidne plasti laporja in peščenjaka. Kopni severni del polotoka je porasel z značilnimi submediteranskimi rastlinami, grmi in drevesi kot so kanela, brnistra, brogovita, pinije, cedre, ciprese, črni gaber in mali jesen. Na rtu Ronek pa uspevajo čisto prave sredozemske rastline, med katerimi izstopata mirta in jagodičnica. Po južnem pobočju polotoka se razprostirajo obdelovalne površine. Danes pridelujejo olive in kakije, v prejšnjem stoletju pa je bil Strunjan znan po jagodah in zgodnji zelenjavi.

Pot nad klifi je lepo urejena in opremljena z informacijskimi tablami. Ustavili smo se nad Mesečevim zalivom ali zalivom svetega Križa. Tu stoji velik kamnit križ. Legenda pravi, da se je tu ob hudem viharju na morju prikazala Marija. Morje se je v hipu umirilo in mornarji in ladje so bili rešeni. Mesečev zaliv je pomemben tudi zaradi podvodnih travnikov in bogatega morskega živalstva. Od tu smo imeli zelo lep razgled na Tržaški zaliv, na severno obalo Strunjanskega polotoka, na italijanske Dolomite ter Julijske Alpe z našim očakom Triglavom. Našo pot smo zaključili ob naplavni ravnici Strunjanskega potoka, ki jo tvorijo soline in edina slovenska laguna Stjuža. Včasih so v njej gojili ribe. Danes je tu domovanje najrazličnejših rastlin in ptic. Ob koncu poti se nam je prilegla istrska enolončnica bobiči. Polni lepih vtisov smo se skozi pinijev drevored odpeljali domov v zasneženo pokrajino.

Zapisali Marija, Majda in Franci iz Logatca

Fotografije: Sonja Zalar Bizjak