Nekaterim golo naključje, marsikateremu nesmiselni dnevi, mnogim pa morda malček bolj radosten dan kot vsakdan.  Čeprav se najde kdo, ki ne ve točno za kaj stojita ta dva praznika pa večina ve vsaj približno, kaj pomeni dan žena in kaj materinski dan, ter ju temu primerno loči. Najprej gre omeniti časovno datacijo pričetkov tih dveh svetekov kot so nekoč imenovali praznike. V mednarodnem oziru naj bi dan žena praznovali od leta 1917, ponekod že šest let prej, ustanovil pa se je zaradi dosega tako imenovane svobode žensk v političnem udejstvovanju, socialnem oziru in ekonomskih področjih ali na hitro razloženo v dosegi enakopravnosti z moškimi. Na drugi strani pa praznik, ki ima korenine v dvatisočletni krščanski tradiciji, pomladanska Marija ali Materinski dan, ki se danes uradno imenuje Gospodovo oznanjenje. Praznik sam je spomin na angelsko oznanjenje Mariji, da bo rodila Božjega sina.  Kot ima vsak narod svoje šege in praznovanja ima tudi različne poglede na in pojmovanja praznikov. Na naših tleh, natančneje na Krasu so verovali, da se na dan pomladanske Marije pospeši kalitev semen in rast, ker pade na zemljo nebeški ogenj ali strnjeno menijo, da Marija na ta dan 'zemljo odklene'.  Da pa se vrnemo še k bolj rosni definiciji praznika dneva žena velja omeniti da so  v Sloveniji so že od leta 1897 potekali boji za enakopravnost žensk in leta 1945 so ženske z uzakonjenjem splošne volilne pravice dosegle pomembno zmago. Tukaj sedaj tiči problem umetno tvorjenega praznika, ker dostikrat ljudje zaradi propagande takratnega časa ne začutijo pravega pomena praznika, ker se ga drži madež prisiljene ideologije, ki je nadomestila srčiko praznika.

Vsekakor se moramo opomniti, da so bile kar nekaj časa ženske zatirane in imele v različnih epohah razvoja civilizacij vlogo manjvrednega človeka.  Zanimivo in morda preslišano je, da je ravno s prihodom krščanstva na evropska tla prišel pozitiven vpliv, ki je z naukom o ljubezni do bližnjega postalo načelo enakovrednosti vseh ljudi. Danes sobivata dva ne preveč skladna pola razumevanja vloge ženske. Vsekakor je to moje mnenje in plod spoznavanja zgodovine iz mojega vidika. Zdi se, da se  vse bolj uveljavlja delovanje ženske kot svobodnjaške, napredne ženske, ki je po možnosti še zagrizena karieristka. Povrhu navrzimo še tvorbo feministične emancipacije iz sredine 20.stoletja, ki je okrnila bistvo materinske vloge ženske.  Po drugi plati pa morda navzven vidno bolj kmečko obravnavanje ženske, kot bistvenega temelja družine in kot steber vzgoje ter rasti dobrih ljudi. Ne ni samo za pred 'šporget' se strinjam  vendar pa se ne strinjam z življenjem v katerem je odsoten in ne dobrodošel sad ženske, ki je podarjen samo nam in sicer podelitev življenja naslednjim rodovom. Kot družina, ki želi nadaljevati svoj priimek mora prav tako narod in v veliko večjem merilu sam svet!

Vesele praznike drage žene!