Občine: Bistrica ob Sotli, Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Radeče, Sevnica Občine: Benedikt, Cerkvenjak, Cirkulane, Destrnik, Dornava, Duplek, Gorišnica, Hajdina, Hoče-Slivnica, Juršinci, Kidričevo, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Majšperk, Makole, Maribor, Markovci, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Ormož, Pesnica, Podlehnik, Poljčane, Ptuj, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi, Starše, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Šentilj, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale Občine: Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Litija, Ljubljana, Log - Dragomer, Logatec, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice, Vrhnika Občine: Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka, Postojna Občine: Ajdovščina, Bovec, Brda, Cerkno, Idrija, Kanal ob Soči, Kobarid, Miren-Kostanjevica, Nova Gorica, Renče-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba, Tolmin, Vipava Občine: Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogašovci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana, Veržej Občine: Črnomelj, Dolenjske Toplice, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Metlika, Mirna, Mirna Peč, Mokronog-Trebelno, Novo mesto, Osilnica, Ribnica, Semič, Sodražica, Straža, Šentjernej, Šentrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice, Trebnje, Žužemberk Občine: Ankaran, Divača, Hrpelje-Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran, Sežana Občine: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi Občine: Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Gornji Grad, Kozje, Laško, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rečica ob Savinji, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Solčava, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Štore, Tabor, Velenje, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče, Žalec Občine: Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec, Vuzenica Občine: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas-Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Žirovnica Vrhnika
JUTRI
6°C
3°C
PET.
10°C
4°C
Oceni objavo

Sprejemniki sončne energije za pripravo tople sanitarne vode

Vsa energija na zemlji izvira iz sonca. Sprejemniki sončne energije (v nadaljevanju SSE) predstavljajo najbolj čisto, trajnostno in enostavno koriščenje te energije brez zapletenih posredniških naprav in sistemov.

 

SSE načeloma služijo pripravi tople sanitarne vode (v nadaljevanju TSV), prilagojeni sistemi pa so lahko tudi v podporo ogrevanju stavbe predvsem za energetsko učinkovite stavbe, v katerih je poraba energije za ogrevanje stavbe enaka ali celo nižja od energije, ki jo stavba potrebuje za pripravo TSV.

 

Poznamo ploščate in vakuumske SSE. Vakuumski imajo zaradi vakuumskih cevi, v katerih se preteka grelna tekočina boljši izkoristek, potrebna površina je zato manjša. So pa nekoliko dražji, zato je ekonomika vgradnje primerljiva s ploščatimi.

 

Usmerjenost in vgradnja SSE ni tako nujno potrebna natančno proti jugu, kot se to priporoča za fotovoltaiko za proizvodnjo električne energije. Načeloma se SSE vgradi na streho stavbe, primeren naklon strehe je med 20 in 70 stopinjami, streha pa mora biti orientirana med JV in JZ. Sistemske rešitve je možno vgraditi tudi na strešne površine, ki so obrnjene proti V ali Z, le da mora biti v takih primerih naklon strehe vsaj 40 stopinj. Običajna potrebna površina ploščatih SSE zgolj za pripravo TSV za družinsko hišo znaša 8 m2 ob 500 l zalogovniku TSV, pri vakuumskih pa je ta površina lahko manjša in sicer okoli 5 m2.

 

Priporoča se izključno vgradnja sistemskih rešitev, kjer proizvajalec sistema glede na število oseb v gospodinjstvu, naklon in usmerjenost strehe ter izbrani tip SSE izračuna potrebno površino SSE, volumen hranilnika, glede na kritino priporoči tudi tipska prijemala za SSE, uvodnice za cevi in kable ter predvidi tudi skladno vgradnjo generatorja toplote za ogrevanje stavbe. Le na ta način se doseže učinkovito in dolgotrajno delovanje SSE in pričakovani prihranki pri energiji. Tipsko vgrajeni SSE na strehi tudi ne kazijo videza stavbe, saj so poravnani s strešno kritino stavbe. Svetuje se tudi vgradnja SSE na streho, katere kritina je še v dobrem stanju, da se bi tekom življenjske dobe SSE izognili njihovemu premeščanju ob zamenjavi kritine ali ostrešja.

  

Ob SSE stavba potrebuje tudi običajni generator toplote, ki skrbi za ogrevanje stavbe in za pripravo TSV v zimskih mesecih in v dneh, ki ni dovolj sonca. Ta generator toplote je lahko poljuben, primerni so tako kotli na zemeljski plin, kotli na lesno biomaso in tudi toplotne črpalke. SSE še posebej »pašejo« h kotlom na lesno biomaso, saj se v tem primeru izognemo kurjenju lesne biomase poleti, ko je odjem toplote in s tem izkoristek zgorevanja lesa nižji.

 

Načeloma lahko pričakujemo, da bomo s SSE proizvedli okoli 2/3 potrebne energije za pripravo TSV, kar v običajni družinski hiši prinese prihranek okoli 2.500 kWh letno. V poletnih mesecih s SSE praktično v celoti pokrijemo potrebe po TSV, spomladi in jeseni do polovice, pozimi pa s SSE povečini ni učinka.

 

Prihranek v primeru, da TSV sicer pripravljamo z električnim bojlerjem, znaša cca 350 EUR letno, v primeru priprave TSV z zemeljskim plinom je ta prihranek cca 150 EUR, v primeru toplotne črpalke zrak/voda pa okoli 130 EUR letno. Vgradnja SSE je zelo primerna tudi v kombinaciji s sodobnimi kotli na lesno biomaso, kjer je sicer prihranek nižji, vendar je odjem toplote in s tem izkoristek zgorevanja lesa nižji, kurjenje lesa poleti pa je za mnoge moteče.

 

Gradbena zakonodaja in Akcijski načrt za skoraj nič energijske stavbe predpisujeta delež obnovljivih virov energije, ki jih mora stavba zagotoviti pri pokrivanju potreb po toploti za ogrevanje in pripravo TSV. Po letu 2020 bo moral biti ta delež večji od 50%. Pri energetsko učinkovitih stavbah bodo zato SSE bistveno pripomogli pri doseganju tega cilja, tudi v primerih, da se bodo stavbe ogrevale na primer s kotli na zemeljski plin.

 

Eko sklad nudi subvencije za vgradnjo SSE in sicer največ 20 % priznanih stroškov naložbe oziroma največ 200 EUR za kvadratni meter vgrajenih SSE za največ 20 m2 SSE. Med priznane stroške naložbe spadajo nakup in vgradnja SSE, zalogovnika toplote, črpalke, ekspanzijske posode in cevne povezave. Torej za običajno družinsko hišo z 8 m2 površine SSE lahko lastnik pridobi do 1.600 EUR nepovratnih sredstev.

 

Za podrobnejše informacije se lahko obrnete tudi na energetsko svetovalno pisarno ENSVET na Vrhniki, Tržaška cesta 1, Vrhnika, mala sejna soba v kleti občinske stavbe. V energetsko svetovalni pisarni vam bomo poleg informacij o nepovratnih spodbudah in posojilih, ki jih Eko sklad nudi občanom, nudili neodvisne strokovne nasvete o rabi obnovljivih virov energije in o doseganju večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb. Delovni čas pisarne je vsako drugo sredo od 16:00 do 20:00, prijave za svetovanje pa sprejemajo na Občini Vrhnika na tel. št. 01/75-55-419 pri ge. Marjanci Tomažin.

       

 

mag. Peter Petrovčič

Energetski svetovalec ENSVET

Oglejte si tudi