Tokrat Barjani smo jo ubrali na obalo,

ker najlepše vreme tam je kazalo.

V jutro pričakal nas je Strunjan,

še zaspan, a že z soncem obsijan.

Brž krenili v tlakovani smo klanec,

da takoj minil je spanec,

od kapel`ce do cerkve Marijinega prikazovanja,

šlo je brez godrnjanja.

Tu sledil je ogled muzeja,

še nas mučila ni žeja.

Potem krenili do kamnitega križa,

ki varuje mornarje, ko je kriza.

S klifa razgled je bil ta prav,

se vid`lo širno morje in naš Triglav.

Res čudovit je ta svet,

lahko biti je poet.

E6 nas vodila je čez soline,

čez Pacug do Fiese,

pa Pirana in Portoroža,

tu porjavela nam je že koža.

In prispeli do Istranke "Parenzana",

nekoč železna cesta bila speljana,

zdaj pa pešci in kolesarji,

na tej so vladarji.

Ko odštela deseta je milja,

prišli vsi zdravi smo do cilja.

Ta zopet je Strunjan,

nič več zaspan, a še vedno z soncem obsijan.

Za zaključek pa še malica "jota z vratovino",

res imeli smo se fino.

Pa še lepo se posladkali,

ker Mileno in Andreja smo praznovali.

Spesnil: Marjan Nicoletti

Fotografije: Stane Kržmanc in Andrej Verbič