Septembra 2017 smo Svizci prehodili prvi del tematske poti Po Vertovčevih poteh v Vipavskih Brdih, drugi del pa smo prihranili za naslednje mesece. Tretji četrtek v januarju  se je kot nalašč napovedovalo lepo sončno vreme, zelo primerno za obisk Vipavskih Brd.

Pohod smo začeli tam, kjer smo septembra končali, v vasi Šmarje, kamor smo se z avtobusom pripeljali po dolini Branice. Sredi vasi smo naredili obvezen skupinski posnetek pod obeležjem Matiji Vertovcu (1784-1851), posvečenem duhovniku, vinogradniku in strokovnemu piscu v slovenskem jeziku. Po njem je poimenovana pot, po kateri smo hodili. Šmarje so naselje s hišami, ki so tipične za ta predel Slovenije. Žal se kaže tudi tu, da ga ljudje zapuščajo, kajti le redkokatera hiša je dajala videz obljudenosti. A na obnovljeni hiši sredi vasi smo zagledali gank s cvetočimi nageljni in to januarja! Pripomniti velja, da so Šmarje zaradi svoje arhitektonske privlačnosti razglašene za urbanistični spomenik.

Pot nas je vodila deloma skozi gozd, deloma skozi lepo obdelane vinograde. Sestava tal, ugodni vplivi sredozemskega podnebja in manjša izpostavljenost burji omogočajo sadjarstvo in vinogradništvo. Tu uspevajo predvsem sorte primerne za belo vino, kot so zelen, rebula in malvazija. Skozi vas Vrtovče smo po treh urah hoje prišli do reke Vipave in vasi Ustje. Tu pa je že čakal avtobus, ki nas je peljal skozi Ajdovščino, Vipavo in Vrhpolje, v bližini katerega se je leta 394 n. š. odvijala bitka med rimskima rivaloma, cesarjema Teodozijem in Evgenijem. Zmagal je Teodozij, ki mu je menda izdatno pomagala močna burja. Po tej bitki se je rimsko cesarstvo dokončno razdelilo na vzhodno pravoslavno in zahodno katoliško cesarstvo. V spomin na ta dogodek so vaščani Vrhpolja na skalo nad vasjo postavili 3,5 m visok kamniti križ.

Vožnja čez Col in Godovič nas je pripeljala do Hotedršice, kjer smo se ustavili za kosilo in nato odbrzeli domov.

Napisala: Rada Pišler

Fotografije: Sonja Zalar Bizjak