Serije občasnih razstav v bistrškem muzeju imajo lep namen »podati sliko o stanju, ogroženosti in naravovarstvenih ukrepih za posamezno vrsto divjadi.« Tovrstne pozornosti sta že bila deležna ris in volk, zdaj pa je prišel na vrsto še kralj slovenskih gozdov – rjavi medved. Kosmatinec, »strijc« in kar je še ljudskih poimenovanj zanj, je bil v Srednji Evropi v drugi polovici 19. stoletja praktično iztrebljen. Hudo ogroženo populacijo pri nas se je na svojih kočevskih posestvih odločil zavarovati knez Karel Marija Aleksander Auersperg, njegovemu zgledu pa sta sledila še gospoda na Notranjskem Windischgrätz in Schönburg-Waldenburg. Kljub številnim peripetijam z lokalnim prebivalstvom, kjer so večinoma nastradali čebelnjaki, sadno drevje, pa tudi živina in kak lovec so kdaj hitro tekli za življenje, je medved ohranil status nedotakljivosti, kar je nedvomno rodilo ljudski rek »zaščiten kot kočevski medved«. Po prvi svetovni vojni je ta zaščita dobila zakonske okvire, dandanes pa je na 400 do 450 primerkov ocenjeni gozdni sosed uvrščen med zavarovane vrste. »Zgolj zakonsko varstvo pa ne more ohraniti medveda, pač pa to lahko storijo le ljudje, ki sobivajo z medvedom. Za to so potrebna vedenja o medvedu, kot tudi pozitivno naravnan odnos do naše največje zveri. In prav k temu želimo svoj delček prispevati tudi v Tehniškem muzeju Slovenije z navedeno razstavo,« so zapisali avtorji razstave o medvedu. Kar pet jih je. Poleg vodje dr. Romane Erhatič Širnik še dr. Hubert Potočnik, dr. Klemen Jerina, dr. Miha Krofel in Gregor Bolčina. Navdih za ime razstave so našli pri mami medvedki Ani, ki so jo leta 2008 pri Rakitni opremili s sledilno napravo, ter Teddy-ju, angleškem ljubkovalnem imenu za plišastega medvedka, ki je le-tega dobil po »usmiljenem« ameriškem predsedniku Theodorju Rooseveltu, ko ta za razliko od nekaterih naših domačih samodržcev ni želel ustreliti privezanega medveda, to pa je bilo nato ovekovečeno v karikaturah.
Na razstavi se boste lahko poučili o simbolnem pomenu medveda, zgodovinskem odnosu med njim in človekom, kje se danes zadržujejo in kaj počnejo ti sladkosnedi, kdo jih nadzoruje, kaj jih ogroža in kakšna prihodnost se jim piše. Ker je medved od ustanovitve dalje del stalne postavitve v muzeju, veliko novih primerkov tokrat ne boste videli, če odštejemo malo ljubko, plišasto armado »teddyjev«. Si pa boste lahko na udobni sedežni ogledali poučen videoposnetek, prešteli izvode strokovne, poljudne in otroške literature o navedeni tematiki ali za gostilniškim omizjem »Pri Medvedu« prisluhnili lovskim zgodbam, kot je na primer tale, objavljena v Slovenskem narodu 28. aprila 1883: »Več časa sem klati se po naših gozdih volk, kateri je mej srnami kakor tudi mej drobnico učinil mnogo škode. Pretečeni ponedeljek zapazili so pa tudi na novo padlem snegu sled medveda. Takoj drugi dan bili so lovci oboroženi in posrečilo se jim je priti na sled v gozdih nad Preserjem. Lovci obstopijo grič, gonjači poženo, in kmalu pritaca velik mrhar in gre počasi in prav blizu mimo sicer jako spretnega strelca J. V. A ta z medvedom še ni imel nikoli nič posla, zatorej se ga je pa tudi tako prestrašil, da je popolnem pozabil na svojo dvocevko in pustil mirnim potom medveda mimo sebe marširati. Pogum je res lepa reč – kjer ga je kaj.«
Damjan Debevec, Foto: DD



