Prvi skriti motiv:

SVOBODA JAVNE BESEDE IN PRAVICA DO DRŽAVLJANSKEGA DEMOKRATIČNEGA IN NEPOSREDNEGA NADZORA OBLASTI – temeljni postulat vsake razvite demokracije

Vsak ima pravico, da na zboru občanov, na prireditvi, v lokalnem časopisu, na novičarskem portalu ali na družabnih omrežjih argumentirano nastopa in politiko sprašuje, kar ga zanima.

Imamo Občinsko spletno stran, mesečnik Naš časopis in spletni novičarski portal Moja občina. In imamo družabna omrežja , FB skupine in njihove skrbnike.

Občinska spletna stran kakšnih interakcij v katerih bi javne službe tekoče odgovarjale na javna vprašanja občanov nima. Urednik Našega časopisa in portala Moja občina (za Vrhniko) je ne kriv ne dolžen, služba je služba, občinski posrednik med aktivnimi razmišljajočimi in glasnimi občani in vrhom občine. Tam sedijo župan, direktor uprave in še kak uradnik ali predsednik katere od koalicijskih strank ali list, ki zahtevajo zase privilegij, da pred objavo (če jo sploh odobrijo) spišejo svoj, pogosto formalen in malo poveden odgovor. Navadno v njem okrcajo pisko ali pisca, češ, avtor zapisa laže ali navaja pol resnice ali koga po krivem česa dolži, piše na podlagi nepreverjenih dejstev … Če je že oboje objavljeno je pisec za mesec dni pribit na steno kot lažnivec, obrekovalec…

A nekateri imamo trdo kožo! OK, pravimo. Če hočemo objaviti v mesečniku, bomo pravočasno oddali, pa naj oblast odgovori, naj se oboje objavi v isti številki, na namigovanja, da z nami ni nekaj v redu smo pa tako navajeni.

Toda: prav nobene potrebe ni, da bi gospod Gašper Tominc za hip ali dva, potem, ko je prebral, kar je nekdo pripravil za objavo na portalu Moja občina, okleval z objavo in čakal kaj bo rečeno po »rdečem telefonu«.

Če članek ni žaljiv, če v njem ni raznih »prostitutk« in podobnih pritlehnosti, če se loteva problemov ad rem,  ad hominem pa v maniri neke obče ( ne mislimo na  trenutno aktualno slovensko povprečje) sprejemljive kulture komuniciranja – potem ni enega samega pametnega in zakonitega razloga za zadrževanje. Naslovljeni imajo možnost, da na prispevek odgovorijo tako rekoč isti hip ali v toku istega dne. Takojšnja objava spodbudi hiter odgovor. Če se stvari valjajo po predalih oziroma v čakalnicah na objavo, kolikor se občini zdi – se izgublja aktualnost zastavljenega vprašanja. Predvsem pa je to poniževalno do ljudi, ki imajo toliko poguma, da jih ni strah vprašati.

Vprašati se moramo koliko poguma imajo naši čelni možje, če si na odkrito vprašanje ne upajo odgovoriti v najkrajšem možnem času.

Družabna omrežja: na Vrhniki imamo nekaj FB skupin Vrhnika, prečuden kraj, Vrhnika odkrito, Vrhnika hoče bazen,  Vrhnika o prometu in še katero. Skrbniki včasih malo spominjajo na gospoda Tominca, to sem ugotovil po treh dneh uporabe FB za promoviranje ideje o nujnosti javne razprave. Razpravljam korektno, spoštljivo, tudi dovolj obveščeno, ne vlačim dnevne politike v razpravljanje – pa se kar zgodi, da ko ti sogovorec ni več kos v razpravi, mu kar naenkrat ni več do nje oziroma se kakšen post izbriše in dobiš sporočilo, da se na to in to ne moreš več referirati. Skrbnik, ko je v igri kakšno vsebinsko pomembnejše vprašanje, npr. »Kako bi pa ti v 15 besedah izrazil svoji vizijo Vrhnike 2030« »zmrzne« ali se zateče v duhovičenje. Nalašč ne navajam imen: zanima me sodelovanje v duhu ODKRITOSTI, ko gre za razvoj Vrhnike, še enkrat ponavljam, brez mešanja predvolilnih golažev.

To je bil, z ilustracijami in jasnimi vprašanji prvi,  skriti, temni, zahrbtni, sovražni motiv skupine čudakov, ki morda – to pa le presodite bralci sami -  želijo dobro razvoju tega mesta in vasi okrog njega.

V nadaljevanju, ki se lahko zgodi nepričakovano vsak čas bomo v dobro svobode govora razkrili še druge zločeste mračne motive.

(nadaljevanje sledi)

Marjan Geohelli

Odgovor Gašperja Tominc

Spoštovani!

Kot ste navedli, ne gre za »privilegij«, ampak za Programsko zasnovo, ki jo je sprejel občinski svet 2017, torej še v »stari sestavi«. Po njej ima vsak, ki ga pisec z mnenjskim prispevkom omenja v Našem časopisu (bi lahko prizadel njegovo čast), pravico do odgovora še v isti številki. Kot rečeno, ne gre za privilegij, ampak za pravico. To sem vam že pojasnil v preteklosti. Tega pristopa se poslužujem tudi pri portalu Moja občina.

Programska zasnova med drugim govori tudi o žaljenju in obračunavanju. Dojemanje, kaj je za nekoga žaljivo, je subjektivno. Trudim se, da je nivo zapisov v časopisu čimvišji in čimbolj spoštljiv. Ljudi ne omenjamo s »čudaki« in spuščamo zapise na »facebook« raven. Z ljudmi ne obračunavamo, ker nista niti portal niti časopis peskovnik.

Osebno menim, da je mogoče pisati o vsaki zadevi in jo tudi objaviti, v kolikor je pisec spoštljiv.

S spoštovanjem,

Gašper Tominc