Slovenske gorice so gričevje v severovzhodni Sloveniji, ki se razteza od avstrijske meje na severu do meje s Hrvaško, vzhodno in zahodno mejo pa predstavljata reka Mura in Drava. Središče je kraj Lenart.

Iz Vrhnike smo se z minibusom odpravili ob 6.30 in se na poti, na Vranskem ustavili na prvi jutranji kavici.

Ob 9.00 uri smo prišli v Lenart, ki leži v osrednjem delu Slovenskih goric ob cesti Murska Sobota – Maribor. Tam nas je pričakala vodička, ki je preživela dan z nami.

Odpravili smo se v Benedikt kjer smo okušali mineralno vodo iz benediških vrelcev. Po okušanju mineralne vode smo si ogledali  še poznogotsko in renesančno cerkev svetih Treh kraljev, ki je na vzpetini nad naseljem. V kraju in okolici so številni gomilni grobovi iz rimske dobe, ki pa so bili po večini izropani.

Po kratki vožnji po slikovitih Slovenskih goricah smo se peljali do Vitomarcev, kjer smo si ogledali Hrgovo domačijo. To je značilna panonska hiša, ki ima slamnato dvokapno streho. Med zanimivejše stavbne detajle so ohranjena kletna vrata z letnico 1811.  V hiši se nahaja muzej, kjer smo skozi razstavne eksponate spoznali kmečko življenje nekoč. Sosednja zgradba je bila nekoč gospodarsko poslopje, danes pa je v njej kmečka kuhinja in senik, kjer je možno tudi prenočiti.

Pri domačiji pa smo okrepili s pravo Slovensko goriško gibanico, ki je kulinarična posebnost te regije, nato pa smo skočili »nazaj v čas«.

Peš smo se odpravili v Podružniško osnovno šolo Vitomarci, kjer nas je čakal Pobeg v šolo skozi čas, muzejska interaktivna učilnica s prikazom šolanja pred približno 100 leti. Stroga gospodična učiteljica nam je v učilnici prikazala kako je v tistih časih potekal pouk in kakšna kazen doleti učenca, če se lepo ne obnaša. Med drugimi tudi »klečanje na koruzi«

Ura je bila že 13.00 in smo se odpravili na kosilo v gostilno Eder. Ob prihodu nas je pozdravil gostilničar z ocvirkovko, to je kvašen kruh posut z ocvirki in pečen v peči.

Po kosilu smo se odpeljali na Zavrh, kjer smo si iz razglednega stolpa, ki ga je turistično društvo postavilo v spomin Rudolfu Maistru, privoščili čudovit razgled na Slovenske gorice.

Rudolf Maister je po prisilni upokojitvi leta 1923 uteho iskal v lepotah Slovenskih goric, na oddih pa je prihajal prav v Stupičevo vilo na Zavrh.  V obnovljeni Štupičevi vili smo si z vodenim ogledom razstave Maister po Maistru ogledali spominske sobe in spoznali življenje in delovanje Rudolfa Maistra. Dokumenti v spominski sobi predstavljajo Maistrovo življenje in delo, med njimi so rokopisi nekaj njegovih pesmi, fotografije njegovih borcev za severno mejo, Maistrovih sodobnikov na Zavrhu in med njimi završke Katrce, ki je menda vsak dan tekla v Lenart, od koder je upokojenemu generalu prinašala časopise.

Za zaključek dneva nas je čakal še ogled kraja Sv. Trojice v Slovenskih goricah z vodenim ogledom znamenite baročne cerkve s tremi zvoniki iz 17. stoletja. V obnovljeni samostanki kleti smo si privoščili degustacijo treh vzorcev vina s prigrizkom ter ponovno zadovoljili svoje  želodčke.

Jeseni leta 1910 se je v Sv. Trojice za pol leta preselil tudi pisatelj Ivan Cankar in napisal dramo Lepa Vida.

V poznopopoldanskem času smo se zadovoljni, prijetno utrujeni in polni lepih vtisov vrnili na Vrhniko.

 Besedilo: Darija Podbevšek