Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic, je dejala, da se njihov urad z emisijami smradu ukvarja že 16 let in da je srečanje na Vrhniki šesto v letošnjem letu na to temo. Za konkreten obisk Cankarjevega mesta pa se je odločila po ogledu oddaje na nacionalni televiziji o smradu na Vrhniki. Kot je dejala, je njena ekipa podala na okoljsko ministrstvo že veliko priporočil po pripravi zakonodaje, ki bi urejalo področje smradnih emisij, a se je slednje vedno izgovarjalo na pomanjkanje ustreznih strokovnih podlag za pripravo besedila.
A kot kaže so se stvari vendarle premaknile z mrtve točke. Tanja Bolte z ministrstva za okolje in prostor je pojasnila, da naj bi bil do konca letošnjega leta pripravljen osnutek uredbe, ki bo urejala tudi področje smradnih emisij. Ta je bila že dvakrat na mizah, a naj bi se zaradi kmečkega lobija obakrat umaknila v predal. Po mnenju Boltetove, bi lahko uredba bila sprejeta že spomladi 2016. Vanjo naj bi med drugim vključili tudi smernice dobre prakse za pridelavo komposta, ki so sedaj samo papirnati tiger, saj jih pridelovalci poznajo, a ne spoštujejo.
Korak naprej bo v prihodnjem letu naredila tudi občina, ki bo opravila meritve smradnih emisij, za kar je v proračunu predvidenih 20 tisoč evrov. Župan Stojan Jakin je na srečanju dejal, da sicer dvomi v učinkovitost predvidene uredbe, raje bi videl »gentleman agreement«, torej povečano okoljsko ozaveščenost potencialnih povzročiteljev smradu, da bi sami od sebe skrbeli za čim manjši izpust smradnih emisij. Sicer pa je še dejal, da je optimističen, da bo po novem letu na Vrhniki samo še ena kompostarna, k čimer naj bi pripomogel nedavno odprti Regijski center za ravnanje z odpadki v Ljubljani. Če bi se to res zgodilo, da ena od kompostarn zapre vrata, potem bo iskanje krivca za smradne emisije postalo mnogo bolj enostavno kot je sedaj, ko se odgovornost prelaga z ene kompostarne na drugo.  

Gašper Tominc, foto: GT