Zima, zima bela, vrh gore se dela…..so peli otroci in skozi vrtčevska okna nestrpno pogledovali proti nebu, kdaj bo padla kakšna snežinka. Klub zimskemu času pa snega ni in ni hotelo biti. Zato so si otroci zimo pričarali in ustvarili kar sami. Najprej so vzgojiteljice otroke naučile pesmico »Babica zima«, potem pa so otroci najprej pobelili vsa okna svojih igralnic in z lepljenjem koščkov stiropora,  kaširanjem snežaka, ustvarili pravo zimsko pokrajino, ki krasi hodnike in stopnišče Župnijskega vrtca. »Babica zima« je v dom prihajala vedno le ponoči, ko je bil vrtec ovit v tišino in mir. Zato je otroci nikoli niso srečali. Pred kratkim pa nam je iz hvaležnosti nasula sneg, ki so se ga otroci zelo razveselili, saj uživajo že v čisto preprostih aktivnostih, kot so valjanje po snegu, delanje sneženih angelčkov, odtisov stopal in snežakov, še najbolj pa se razveselijo, ko lahko en drugemu mečejo snežene kepe.

Februar pa je tudi čas, ko otroci nestrpno pričakujejo pustovanje, ko se lahko našemijo in se predajo brezskrbni norčavosti, veselju in zabavi.  Na pustni torek so si naši otroci vzeli kolektivni dopust, vrtec pa so napolnile maškare: strašne, smešne, navihane… In kot se za ta dan spodobi, je potrebno zimo pregnati z rajanjem. V Beli dvorani so imele maškare skupni ples ob odlični glasbi. Baloni so švigali na vse konce, trobilo se je, pelo, lovilo, rajalo. Maske v slovenski tradiciji odganjajo zimo in v deželo kličejo pomlad in novo prebujenje. Letos so odganjale meglo. So bile uspešne?

Po pustnem torku, naslednji dan, se na pepelnično sredo začne obdobje priprav (postni čas) na največji krščanski praznik – veliko noč. Priprave se kažejo v znamenju spokornosti, želji po spreobrnjenju in poboljšanju. V ta namen otroci izdelujejo cvetje, ki predstavlja dobroto, prijaznost, medsebojno pomoč, ki ga bodo do velike noči poskušali izdelati čim več. Vzgojiteljice so otrokom predstavile tudi življenje redovnice Matere Tereze, dobrotnice, ki je svoje življenje posvetila skrbi za uboge na ulicah Kalkute, v Indiji. V ta namen je naše otroke obiskal tudi gospod David Horvat, ki jim je predstavil življenje v Indiji, saj je tam živel nekaj časa.

Vzgojiteljice si prizadevajo, da naučijo naše otroke, da si med seboj pomagajo, se pogovarjajo, lepšajo svet, a ne samo v igralnici, saj dobrota ne pozna zidov in mej.

Ana Jurjevčič, Mojca Mesec (skupina Lune, skupina Sončki)