Kos je kot literarni zgodovinar in teoretik, kritik, publicist in urednik, ugotavljal, da je Cankar, čeprav je minilo že skoraj sto let od njegove smrti, še vedno zelo aktualen. Njegove zapise in literarna dela so lahko projekcija današnjega časa. Tako je na primer že Cankar opisoval povezanost med politiko in gospodarstvom, o korupciji v politiki, novinarstvu in sodstvu, udinjanju šolstva aktualni politični oblasti, pisal je tudi o pedofeliji in homoseksualnosti. »Ivan Cankar je bil velik moralist, iz njega oziroma njegovih del se lahko naučimo marsikaj,« je menil Kos in dodal, da bi bilo prav, da bi pisatelj dobil v prestolnici spomenik enakovreden Prešernovemu. Dosedanji napori po primernem obeležju so bili izničeni, ker je bil velik kritik liberalcev, kar mu politika ni nikoli povsem oprostila: ne pred in ne po vojni.

O Cankarju je spregovoril tudi evroposlanec Milan Zver, ki je dejal, da bi se tudi Evropa, ki se nahaja v kriznih časih, lahko od njega marsikaj naučila. Kot poznavalec zgodovine politične misli, je predstavil odnos Cankarja do tedanjega političnega prostora. Naj spomnimo, da je Cankar član socialnodemokratske stranke, ki pa v začetku 20. stoletja ni bila pomemben akter na političnem parketu. Zver ga je označil kot izrednega analitika in kot človeka, ki mu je izvrstno uspelo povezati narodno in socialno vprašanje.
Tone Kuntner, pesnik in gledališki igralec, je dejal, da ga vrhniški pisatelj spremlja že celo življenje. Najbolj pa se mu je vtisnila v spomin Cankarjeva knjiga »Jaz bratje pa vem za domovino«, ki jo je prejel v dar pri desetih letih. Več desetletij je Kuntner hrepenel po domovini, dokler ni 1991 le zadonela slovenska himna. Danes je omenjena besedna zveza, ki se v pisateljevem delu razvije v krajši izredno čustveno obarvan odlomek, znova aktualna, je menil Kuntner. Sedanje generacije Slovencev imajo slabo razvito narodno zavest, ne poznajo svoje zgodovine in so odtujene od svojih korenin. Zato je lahko Cankar, tako Kuntner, še kako aktualen.

Za kulturni program tribune, ki jo je organiziral Zbor za republiko, je poskrbel Oktet Raskovec, prireditev pa je povezoval Peter Perše.