Tretji del deblaka, okoli šestmetrskega, naj bi potapljači Zavoda za podvodno arheologijo potegnili na plano predvidoma prihodnji teden. Gre za najbolje ohranjen del, saj je originalno zasedimentiran in s tem zaščiten proti propadanjem. Celotna dolžina 2000 let starega rimskega deblaka bo okoli 15 metrov, njegovo mesto pa bo najprej v restavratorskem centru, kjer ga bodo konzervirali. Že prihodnje leto ga bodo morda prenesli v doživljajsko razstavišče, ki bo odprlo svoja vrata v vrhniškem Kulturnem centru. Presenetljivo pa je, da so ob deblaku odkrili tudi ostanke rimske ladje, ki naj bi bila dolga od 20 do 30 metrov. Že pred dnevi so arheologi ob deblaku naleteli na lesen element, za katerega ni bil jasen izvor. S čiščenjem so ugotovili, da gre za šivano ladjo iz rimskega časa. Gre za redko najdbo, ki potrjuje vlogo Ljubljanice v rimskem času: bila je transportna pot med Nuportusom in Emono. Glede na lokacijo najdbe, obstaja teorija, da so arheologi mogoče naleteli na »pokopališče plovil«, a to bodo potrdile ali ovrgle nadaljnje raziskave.
Projekt raziskave deblaka poteka v okviru krovnega projekta Doživljajsko razstavišče Ljubljanica, ki ga delno financira Evropska unija (finančni mehanizem EGP 2009 – 2014). Poleg odvzema deblaka iz Ljubljanice, bodo arheologi v okviru dela projekta nadaljevali tudi raziskave na rimski ladji, ki so jo pred leti odkrili pri Bajerjih in preučevali vpliv fizikalnih, kemičnih in mikrobioloških parametrov na moker les, kar naj bi pomagalo najti prave odgovore na vprašanje kako tovrstne spomenike dolgoročno ohraniti »in situ«.

Gašper Tominc, fotografije: Zavod za podvodno arheologijo